Tedanji voditelji Sovjetske zveze, Velike Britanije in ZDA so na konferenci določili smernice nove zavezniške povojne politike. Nemčijo so razdelili na okupacijske cone, določili so nove meje Poljske, ki je pridobila precej ozemlja na račun nemškega rajha. Kljub Stalinovemu nasprotovanju in Rooseveltovim pomislekom je bila Francija vključena v zavezniški nadzorni sistem v Nemčiji, poleg tega pa je dobila svojo okupacijsko cono v povojni Nemčiji.
Stalin, Churchill in Roosevelt so se tudi dogovorili o demilitarizaciji in denacifikaciji nemškega rajha, tri velesile pa so se zavezale, da bodo pomagale državam, ki so bile pod nemško okupacijo, pri vzpostavitvi demokratičnih vlad. Med konferenco v Jalti se je razločno pokazala politična moč Sovjetske zveze. Od takrat so urejanje mednarodnih zadev vse bolj prevzemale Sovjetska zveza in ZDA, Velika Britanija pa je ostala ob strani.
Po mnenju zgodovinarja Dušana Nečaka je današnje razmerje sil v svetu zelo težko primerjati z nekdanjo jaltsko ureditvijo sveta, saj so bili mednarodni odnosi po koncu druge svetovne vojne leta 1945 bistveno drugačni od današnjih.
"Danes se svet ne deli več kot takrat, ko je bil razdeljen na vzhod in zahod, na kapitalizem in komunizem oz. v dva ideološka bloka. V tem kontekstu je težko najti povezavo," meni Nečak in dodaja, da povezavo z današnjim razmerjem sil v svetu lahko morda najdemo v tem, da sta (Rusija in ZDA) ostala rivala, ki se še vedno borita za vpliv. Pri tem še opozarja, da je Rusija v današnjem kontekstu v vseh pogledih v mnogo slabšem položaju, kot ga je imela Sovjetska zveza leta 1945.
Prav v letu, ko so trije svetovni voditelji na Jalti na novo delili svet, se je po mnenju Nečaka s koncem "vroče" vojne začela tudi hladna vojna. Kot poudarja zgodovinar, sta bila nacizem in fašizem s koncem vojne poražena, s tem pa je nastopilo obdobje novih odnosov. "Začel se je nov boj, ne več z orožjem, ampak predvsem na področju pridobivanja vpliva v svetu," je še povedal Nečak.
