Večina jih je že znanih, na primer varčevanje v javni upravi s krčenjem števila zaposlenih in manjšanjem mase plač. Nekateri, predvsem v resorju gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, se tudi sicer izvajajo že vrsto let, na primer podjetniški inkubatorji in tehnološki parki ter različne finančne spodbude za podjetja.

Neverjetne milijardne rezerve pa so v Pahorjevi vladi našli v racionalizaciji in poenostavitvah postopkov. Programi za zmanjšanje administrativnih premen so sicer stalnica vsake vlade, a na ministrstvu za javno upravo Irme Pavlinič Krebs so, lahko bi rekli, prekosili vse dosedanje. V okviru akcijskega programa znižanja administrativnih bremen za 25 odstotkov do leta 2012, ki so ga sprejeli lani maja, napovedujejo za kar neverjetnih 1,5 milijarde evrov prihrankov. Deležni naj bi jih bili gospodarstvo, državljani in javni sektor. V akcijskem načrtu je navedenih 41 konkretnih poenostavitev postopkov, ki pa ob sprejetju še niso bili ovrednoteni. Če bo uresničeno tudi napovedano več kot milijardno varčevanje v javni upravi do leta 2012, se utegne pripetiti, da bo ministrica za javno upravo daleč najbolj aktivna protikrizna ministrica.

Minister za gospodarstvo Lahovnik pa za oživitev gospodarske aktivnosti ponuja okoli 200 milijonov evrov različnih vzpodbud. Med nanizanimi ukrepi posebej revolucionarnih ni najti, so se pa na njem znašli takšni, ki ji na ministrstvu načrtujejo že več let - na primer tvegani kapital. Več kot tri leta je država vzpostavljala svoj sklad tveganega kapitala in se pripravljala na objavo prvega razpisa, a iz tega ni bilo nič. Zdaj minister Lahovnik obljublja 15 milijonov evrov sredstev v obliki tveganega kapitala in posojil, podeljevanje pa naj bi potekalo preko sklada skladov.

Precej si minister Lahovnik obeta od razvojnih garancij s subvencijo obrestnih mer - ukrep naj bi bil težak 70,5 milijona evrov, na seznamu pa je sicer najti še subvencije za zagon inovativnih podjetij, podpore interdisciplinarnih razvojnih timov v podjetjih, spodbujanje prehoda visokokvalificiranih kadrov iz znanosti v gospodarstvo.

Ob pregledu ukrepov gospodarskega ministra in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča je opaziti, da se precej ukrepov prekriva oziroma da imajo enake cilje. Na izpostavimo zgolj spodbujanje pretoka znanja iz znanosti v gospodarstvo, aplikativne raziskave, centre odličnosti, razvojne garancije s subvencijo obrestne mere, razvojne garancije za tehnološki razvoj...

barbara.hren@dnevnik.si