Ne očitajo mu samo, da skupaj z Vinkom Gorenakom "šarita po policijskih upravah", ampak tudi, da po svoje kroji sklepe komisije, v kateri ima SDS dva člana, druge stranke, razen LDS, pa po enega. Tako naj bi se proti volji nekaterih članov komisije med ugotovitvami ob poročilu za leto 2008 znašla tudi trditev, da je Sova v času, ko je bil njen direktor Iztok Podbregar, delovala kot politična policija. Černač je to oznako branil, češ, kaj pa je to drugega kot politična policija, če prisluškuje pogovorom prvaka opozicije (Janeza Janše) s hrvaškim premierjem in o tem obvešča predsednika slovenske vlade (Antona Ropa). Zato člani komisije od Černača odslej zahtevajo, da jim predloge sklepov komisije predloži pisno. Težave pa niso zgolj pri vodenju komisije, ampak tudi prekoračenju pooblastil, ki jih ima komisija po zakonu. Nesoglasja so se pojavila, ko je Černač na seji, ki jo je odprl za javnost, lani novembra ob obravnavi poročila o lažni prijavi podtaknjene bombe v državnem zboru (8. novembra lani) od vodstva državnega zbora zahteval kopico varnostnih in osebnih podatkov. Med drugim je hotel izvedeti, koliko ljudi je zaposlenih v varnostni službi državnega zbora, dobiti poimenski seznam ljudi, ki so se zaposlili lani in imajo kar koli opraviti z dokumenti državnega zbora, ter še posebej imena ljudi, ki hranijo dokumente različnih stopenj tajnosti. Zatem še, kolikokrat je informacijska pooblaščenka vstopala v varovane prostore državnega zbora, s katerimi dokumenti se je seznanila ter katere je odnesla s seboj, kdo vzdržuje alarmne naprave, pod kakšnimi pogoji varnostniki vstopajo v pisarne poslancev, koliko časa hranijo posnetke vstopanja v varovane prostore in tako naprej. Za konec je Černač izrazil strah, da montažnih del v parlamentu ne izvaja kakšen Janez (gre za podjetje, ki naj bi montiralo snemalne naprave na Slovenskih železnicah). Najprej generalna sekretarka državnega zbora in nato še predsednik Pavel Gantar sta komisiji odgovorila, da je bilo sporočilo o preiskavi lažne prijave objavljeno, lahko pa ga zahtevajo od pristojne policije, vseh drugih zahtevanih podatkov, pa jim ne moreta posredovati, ker za to nimata nobene pravne podlage. Pred dnevi je prišel tudi odgovor komisije. Trije njeni člani so glasovali za sklep, da predsednik parlamenta nadzorni komisiji "ne želi povedati, v katerih pisarnah in kdo se je mudil v povezavi s prijavo o lažno podtaknjeni bombi".

Predsednik državnega zbora PavelGantar, ki je v prejšnjem mandatu vodil to nadzorno komisijo, pojasnjuje, da je naloga komisije nadzorovati uporabo posebnih metod in sredstev Sove, vojaške varnostne službe in kriminalistične policije. Zato se mu omenjeni sklep ne zdi smiseln. Po njegovi oceni si predsednik komisije v sodelovanju članov iz opozicije jemlje nekaj, kar absolutno ni v pristojnosti komisije. "Tega ne bom več dopuščal," dodaja Gantar.