Ženske imajo sicer višje plače od moških v gradbeništvu, komunali ter v prometu in skladiščenju, vendar je treba vedeti, da je v teh dejavnostih zaposlenih bistveno manj žensk in da v povprečju opravljajo zahtevnejša ter bolje plačana dela.
Še očitnejša je diskriminacija po glavnih poklicnih skupinah, kjer ženske niti v eni ne prejemajo višje povprečne plače od moških. Največje razlike so pri upravljalcih strojev in naprav ter pri industrijskih izdelovalcih in sestavljalcih, kjer prejemajo moški za 27 odstotkov višjo plačo od sodelavk, še najmanjše pa pri uradnikih, med katerimi prejemajo ženske "le" za 4,5 odstotka nižjo povprečno plačo. Če pogledamo po regijah, ugotovimo, da so največje, več kot desetodstotne razlike med plačo moških in žensk v Zasavju, na Gorenjskem in v goriški regiji, najmanjša, le 2-6-odstotna razlika pa je v jugovzhodni Sloveniji.
Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ocenjuje, da imamo v Sloveniji prikrito diskriminacijo žensk, ki se ne kaže le v nižjih plačah, temveč pri možnostih kariernega napredovanja žensk na splošno. "Več je treba narediti pri ozaveščanju in opozarjanju, saj je očitno, da marsikje zaostajamo za evropskimi standardi. Konkretno pa lahko sindikati v sodelovanju z delodajalci izboljšamo kolektivne pogodbe," je povedal Semolič.
Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič pa v ugotovitve Statističnega urada RS ni povsem prepričan. "V Sloveniji se za isto delovno mesto, ne glede spol, prejema ista plača. Delodajalci med spoloma ne delajo razlik pa tudi ženske ne privolijo v nižje plače od moških. Je pa res, da moški, ki imajo manj družinskih obveznosti, hitreje napredujejo v karieri pa tudi, da je za ženske na voljo manj kakovostnih delovnih mest," je dejal Hribar Milič.
