Lanska številka samozaposlenih je znatno presegla celo tiste iz let 1993 in 1994, ko je bil razmah podjetništva na vrhuncu in postavlja se vprašanje, ali je rast števila samozaposlitve spodbudila le kriza in posledično več brezposelnih ali pa je to hkrati vse bolj priljubljen ukrep delodajalcev, s katerim ti zaposlene z delovnega prenašajo na pogodbeno razmerje.

Številke, koliko je dejansko takih, ki so se za samozaposlitev odločili, ker so izgubili službo, koliko pa je takih, ki so se bili za to vrsto sodelovanja prisiljeni dogovoriti z delodajalcem, je težko ugotoviti. Prav tako so različna mnenja glede razloga za rast samostojnih podjetnikov, ki še vedno prevladujejo predvsem na področju gradbeništva in trgovine. A pri vrhu so tudi strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, kjer pa naj bi se skrivala večina tistih, ki so se na samostojno podjetniško pot podali na poziv delodajalca.

"Delodajalci dandanes neradi zaposlujejo za nedoločen čas. Izgubili so trge, nezmožni so zagotavljati pravice za redna delovna razmerja in zato je razumljivo, da je sodelovanje s samozaposlenim ena od kompromisnih oblik reševanja dilem obeh strani," pravi direktor Gea Collegea Andrej Baričič.

A svoje zagotovo prispeva tudi država, ki je lani za ukrep samozaposlitve namenila 20 milijonov evrov. "Brezposelnost se trenutno rešuje z državno politiko samozaposlovanja. Zbira se množice ljudi in se jih iz seznama iskalcev zaposlitve preusmeri na seznam tistih, ki so dejavni v ukrepu," pravi Baričič.

Zavod za zaposlovanje nameni posamezniku, vpisanemu v evidenco brezposelnih oseb, za samozaposlitev 4500 evrov nepovratnih sredstev. Prejemnik subvencije mora samozaposlitev ohraniti najmanj dve leti, v nasprotnem primeru mora sorazmerni del subvencije vrniti. Po podatkih zavoda je omenjen pogoj, torej najmanj dveletna zaposlitev, izpolnjen v 70 odstotkih. "To pomeni, da gre za enega od uspešnejših programov dejavne politike zaposlovanja," dodajajo.

"Danes imamo preveč registracij podjetij zaradi denarne subvencije. Zelo smo skeptični do podjetništva, ki nastaja iz nuje," pravi Baričič. "Ljudje se množično usmerjajo v podjetništvo, a prevečkrat brez ustreznih kompetenc in izkušenj. Kratkoročno mogoče taka politika prinaša uspehe, a na dolgi rok se stvari zagotovo ne bodo iztekle prav dobro. Če je že usmerjanje v podjetništvo, potem bi ukrepi morali vplivati na preverjanje zanimanja kandidatov in njihovih sposobnosti za podjetniško delovanje," pravi Valentina Lozar z Gea Collegea.

V zavodu za zaposlovanje poudarjajo, da je ukrep namenjen brezposelnim, ki se odločijo za samozaposlitev. "S tem programom je dana možnost, da uresničijo svojo podjetniško zamisel vsi tisti, ki so o tem morda razmišljali že dalj časa, pa jim tega zaradi različnih razlogov ni uspelo realizirati. Ta program je zelo koristen tudi zato, ker oseba ostaja neprenehoma delovno dejavna in ker po navadi počne tisto delo, ki jo res zanima in veseli," pojasnjujejo.

"Podjetništvo je trend. Pred časom ni bilo toliko zaupanja vanj, zdaj ljudje med drugim vidijo tudi male in večje pozitivne zgodbe, zgledi vlečejo in sami se odločajo zanje," pravi Lozarjeva. A hkrati dodaja, da se oblikovalci državnih politik premalo ukvarjajo s stranskimi učinki in neželenimi posledicami podjetništva iz nuje. "V vseh promocijah se pojavljajo samo uspešni, nikoli pa ni govora o več deset neuspešnih, ki pridejo na enega uspešnega," je dejala.