Breda Obrez Preskar, izvršna direktorica Celjskega sejma, pravi, da se podjetja zavedajo dejstva, da je v času krize še kako pomembno vztrajati na trgu, in razstavljavci na naših sejmih bodo zagotovo iz krize izšli kot zmagovalci.

Kako s pravilno izbiro promocijskih izdelkov oziroma storitev spremeniti obiskovalce sejma v potencialne kupce? Kaj vi predlagate vsem, ki razstavljajo pri vas?

Sejemski nastop je poslovni projekt, ki ima svojo ceno. Če je projekt ustrezno pripravljen, je vedno upravičen in že kratkoročno lahko prinese rezultate. V Celjskem sejmu se zelo dobro zavedamo resnosti krize, zavedamo se, da moramo pripraviti sejemsko prireditev, ki bo dovolj odmevna, strokovno predstavljena, takšno, ki bo odražala današnji čas. Ko smo sejme pripravljali pred petnajstimi leti, je bila predstavitev bistveno drugačna. Danes mora biti eksaktna in vsebinsko bogata. To seveda pomeni izziv tako za organizatorja sejma kot tudi razstavljavce. Nikakor ni dovolj ponuditi zgolj razstavnega prostora. Pomembna je vsebina oziroma celotna zgodba sejma kot dogodka in sodelovanje z razstavljavci pri oblikovanju vsebine ter podobe sejma.

Mednarodni obrtni sejem je pravzaprav sinonim za Celjski sejem. Skoraj ga ni Slovenca, ki ne bi vsaj slišal zanj.

V letu 2010 bomo v Celju pripravili kar nekaj novih sejemskih dogodkov, pa tudi sicer letos organiziramo nekaj najpomembnejših strokovnih sejemskih dogodkov, ki jih organiziramo bienalno. Med letošnjimi novostmi sta tako dva nova sejma, Frizerstvo in Kozmetika, obudili in vsebinsko nadgradili bomo sejem ekologije in varovanja okolja Eko, ki bo v maju potekal skupaj z našimi sejmi Energetika, Terotech - Vzdrževanje ter Varjenje in rezanje. Sredi januarju pa smo s partnerji na sejmišču že organizirali največji karierni dogodek v savinjski regiji Festival izobraževanja in zaposlovanja.

V Celju imamo najboljši obisk na strokovnih sejmih, ki jih v predvsem obišče poslovna, strokovna javnost. Tradicionalno je zelo dobro obiskan tudi Mednarodni obrtni sejem (MOS), ki je na prvi pogled najbolj splošen sejem, a s premišljeno vsebinsko razporeditvijo dejansko pomeni odlično priložnost za predstavitev malih in srednje velikih podjetij ter obrtnikov splošni in vse bolj tudi poslovni javnosti. MOS v osmih sejemskih dneh obišče več kot 165.000 obiskovalcev. Dober obisk pa imamo tudi na sejmu Erotika 69, saj si je v enem vikendu zadnji sejem v decembru 2009 ogledalo več kot 12.000 obiskovalcev, ki so v veliki večini napovedali ponovni obisk.

Katere prednosti ima vaša družba?

Med prednostmi celjskega sejmišča zagotovo velja izpostaviti samo lokacijo ter dostopnost sejmišča. Naše sejmišče odlikuje velika združljivost zunanjih in notranjih razstavnih površin in še vedno dovolj parkirnih prostorov v neposredni bližini sejmišča, ko denimo na obstoječih parkirnih površinah zaradi potreb razstavljavcev postavimo montažne sejemske dvorane. Zagotovo pa je pomembna prednost tudi tradicija organizacije sejmov ter uspešna ekipa mladih in izkušenih strokovnjakov, ki jih vodi jasna usmerjenost k ciljem sejemske prireditve.

Kaj bi predlagali odgovornim za sejemsko dejavnost v Sloveniji?

V dolgoletni tradiciji organizacije sejemskih dogodkov v Celju - MOS bomo letos pripravili že triinštiridesetič - smo v Celjskem sejmu spoznali, da smo vsekakor najprej odvisni od lastnih vlaganj v promocijo svojih sejemskih dogodkov. Vsekakor bi si želeli tudi na nacionalni ravni vsaj toliko posluha in podpore, kot smo ju deležni na lokalni ravni. Žal ostaja podpora nacionalnih institucij pogosto bolj na deklerativni kot dejanski ravni. Ugotavljamo, da vedno veliko energije porabimo za prepričevanje tistih institucij na nacionalni ravni, ki so po izkušnjah sejmarjev v tujini velikokrat celo pobudniki dogodkov. Premiki v zavedanju pomena sejmov sicer so prisotni, a se morda za potrebe sejemske dejavnosti in učinkovito podporo odvijajo veliko prepočasi. Ob tem ni mogoče spregledati dejstva, da je podpora pogosto odvisna tudi od aktualne politične oblasti in moramo sejmarji vedno znova pojasnjevati pomen svoje dejavnosti za gospodarstvo in multiplikativne učinke sejmov.

Med pomanjkljivostmi, ki bi morala dejansko biti največja prednost, je dejstvo, da tudi dobra geografska lega celjskega sejmišča, ki omogoča hitro dostopnost do sejmišča skoraj z vseh koncev Slovenije in prek avtocestnih povezav tudi tujine, ne omogoča takih prednosti, kot so jih deležna sejmišča v tujini. Kot organizator sejma bi si sicer želeli turistično infrastrukturo s poslovnimi hotelskimi zmogljivostmi neposredno na sejmišču po vzoru iz tujine, a se obenem zavedamo majhnosti slovenskega trga. Samih hotelskih zmogljivosti v naši regiji je po naši oceni za sejemsko dejavnost sicer dovolj, a težava je v slabo razviti lokalni cestni infrastrukturi. Razdalje oziroma transferji, ki so na sejmih v tujini nekaj povsem običajnega, so pri nas pomembna pomanjkljivost oziroma slabost.