To je razvidno iz besedila protikorupcijske klavzule v omenjeni pogodbi, ki so ga iz Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) včeraj posredovali več medijem, ne pa tudi Dnevniku. "Ne glede na zakone, ki se uporabljajo, nobena goljufija ali drugo nezakonito ravnanje ne bo nobenega od podpisnikov razvezalo od pogodbe," je navedeno v klavzuli, ki obsega štiri člene.

Ključni vprašanji za ministra Lahovnika

Pogodba o dobavi opreme bi tako bila vsaj glede na klavzulo nična le, če "bi nezakonito ravnanje enega od podpisnikov drugega prikrajšalo za celotno ali praktično celotno korist, ki jo ta pridobi s podpisom pogodbe". Povedano preprosteje, TE Šoštanj, ki jo vodi Uroš Rotnik, lahko pogodbo zelo verjetno razdre le, če ji Alstom v predvidenem roku ne bo dobavil opreme.

To posledično pomeni, da se bo šesti blok TEŠ, ki je ocenjen na 1,1 milijarde evrov, gradil tudi, če bo komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da je prišlo pri izbiri dobavitelja do nepravilnosti in sumov nezakonitega delovanja. To je včeraj priznal tudi predsednik komisije Drago Kos. Navedeno zato v povsem drugačno luč postavlja zagotovilo ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, ki je v sredo javno poudaril, da je v želji po čim večji preglednosti investicije kot minister poslal poziv komisiji za preprečevanje korupcije, da zadevo prednostno preuči.

Pri tem sta ključni dve vprašanji. Prvič, ali je Lahovnik vedel za vsebino klavzule, še preden se je obrnil na Kosa? In drugič, če ne, zakaj kot pristojni minister ni zahteval vpogleda vanjo že konec lanskega novembra? Takrat smo namreč v Dnevniku razkrili sumljiva ozadja pri največji energetski naložbi v zgodovini samostojne Slovenije. Kljub temu pa je HSE, ki ga vodi Borut Meh, ob soglasju nadzornikov Alstomu nakazal prvi obrok za plačilo opreme v višini 85 milijonov evrov. Na ministrstvu so nam včeraj pojasnili, da bo Lahovnik za komentar dosegljiv v ponedeljek.

Je švicarsko pravo v pogodbi zaradi klavzule?

"Klavzula iz pogodbe med TEŠ in Alstomom v praksi pomeni, da lahko pri tem poslu celo pride do korupcije, pa pogodba ne bo nična, ampak bo posledice korupcije šele določilo razsodišče," je pojasnil Kos. Prav v tem pa je zelo verjetno tudi bistvo zgodbe o pogodbi za blok 6. Že pred časom smo tako razkrili, da sta TEŠ in Alstom za reševanje morebitnih sporov v pogodbi določila arbitražno sodišče na Dunaju in da pogodba temelji na švicarskem, in ne na slovenskem pravu.

Zakaj bi pogodba, ki jo je podpisalo podjetje v izključni državni lasti, temeljila na švicarskem pravu? Kot je včeraj potrdil Kos, je določilo, da korupcija ni razlog za ničnost pogodbe, ampak bo o njenih posledicah odločalo razsodišče, zaradi zahteve po ničnosti v nasprotju s slovenskim pravom, natančneje obligacijskim zakonikom. "Klavzula izrecno govori o tem, da se uporablja, če ne nasprotuje uporabljenemu pravu. Če bi pogodba temeljila na slovenskem pravu, bi bila ta navedba povsem brezpredmetna, ker nasprotuje obligacijskemu zakoniku. Če je namreč osnovni razlog za sklenitev pogodbe korupcija, je to kot nedopustna podlaga razlog za njeno ničnost," je poudaril Kos.

Je torej možno, da pogodba temelji na švicarskem pravu ravno zato, da je v primeru koruptivnih dejanj ne bi bilo treba razdreti? "Vaše sklepanje je verjetno na mestu," je odgovoril Kos in dodal: "Nenavadno je, ker je običajno naročnik s svojim pravom tisti, ki je v močnejšem položaju že zato, ker bo naročeno tudi plačal."

Zagožen: Pogodbo sem videl, a je nisem preučil

Pri tem velja spomniti, da so v pogovorih s šoštanjsko elektrarno po naših informacijah sodelovali tudi predstavniki švicarskega podjetja iz koncerna Alstom. To je pred leti v Sloveniji opravilo več poslov prek podjetja Sol Intercontinental, ki je v lasti Petra Kotarja, lastnika družbe CEE, ki je pripravljala razpis in sodelovala pri izbiri dobavitelja za opremo. TEŠ je tako s podpisom pogodbe pristal na uveljavitev prava, ki bi že po naravi bolj moral ustrezati dobavitelju.

Kot nam je včeraj pojasnil namestnik predsednika računskega sodišča Tomaž Vesel, prenos prava po zakonodaji o javnem naročanju, h kateremu TEŠ uradno ni zavezana, čeprav je v izključni lasti državnega holdinga, sploh ni sprejemljiv. "Zakon o javnem naročanju ureja postopek sklepanja pogodb, ki se ravna po slovenskih predpisih," je dejal Vesel. Pogodbo z Alstomom je sicer junija 2008 podpisal Rotnik, parafirala pa sta jo tedanja generalna direktorja HSE Jože Zagožen in Viljem Pozeb. "To sva storila zato, da sva dobavitelju pokazala, da holding pri tej naložbi podpira TEŠ. Pogodbo sem videl, nisem je pa tudi natančno preučil, zato tudi nisem seznanjen z vsebino protikorupcijske klavzule, saj je šlo za projekt TEŠ," je včeraj za Dnevnik pojasnil Zagožen.

HSE: Ne primerjajte nas s Patrio

Na vprašanje, zakaj protikorupcijska klavzula za razliko od tiste v pogodbi o nakupu finskih oklepnikov med ministrstvom za obrambo in Rotisom (Patrio), ne omenja možnosti razdrtja pogodbe zaradi nezakonitih dejanj (dajanja daril, zlorabe položaja...), so včeraj v HSE odgovorili, da obeh pogodb ne gre primerjati. "Popolnoma neprimerno je primerjati dve tako neprimerljivi stvari, kot je nakup osemkolesnikov, ki se financira iz proračuna, in gradnjo energetskega objekta za zanesljivo oskrbo države z električno energijo, ki se financira z lastnimi sredstvi investitorja in posojili," so sporočili iz HSE, ki je sicer v izključni državni lasti, pri financiranju naložbe v blok 6 pa bo državo predvidoma še letos zaprosil za okrog 600 milijonov evrov poroštev.

Dodali so, da je protikorupcijska klavzula v skladu z zadnjo verzijo pravil in priporočil mednarodne trgovinske zbornice (ICC). V klavzuli sta se obe pogodbeni strani "zavezali, da od datuma podpisa nobena od njiju ali njuni podpogodbeniki, predstavniki, uradniki ali kdo tretji v njunem imenu, ni ponudil, dal, zahteval, zaprosil, sprejel ali se strinjal z nobeno nepotrebno denarno ali drugo ugodnostjo".

Pri tem Kos opozarja, da v omenjeni zavezi med naštetimi glagoli manjka "obljubil". "To zahtevajo vse mednarodne konvencije, sicer pa je ta odstavek člena skladen z njimi," je dejal Kos. TEŠ in Alstom sta se zavezala, da bosta pravila in priporočila ICC upoštevala v celotnem obdobju, ko se bo izvajala pogodba.