V Dnevnikovem Objektivu je bil 16. januarja 2010 objavljen članek Jožeta P. Damijana z naslovom Kdo in zakaj nas sili v TEŠ 6. V njem je zapisana kopica netočnosti v zvezi z gradnjo bloka 6, ki jih želimo demantirati. Veliko sem sicer tudi sam že napisal v isti izdaji Dnevnika, zato se ne bom ponavljal. Bom pa na tem mestu opozoril na glavne netočnosti in zavajajoče primerjave, ki si jih v svojem pisanju v Dnevniku privošči gospod Jože P. Damijan. Ne le, da o energetiki ve bore malo - vse kaže, da tudi podcenjuje strokovno javnost in vse, ki spremljajo njegovo pisanje.Avtor začne pisanje z energetskim vidikom naložbe. Celo sam ugotovi, da gre za nadomestni objekt, in nas ob tem prepričuje, da je smiselno v zastarele objekte vlagati preko 400 milijonov evrov zato, da bodo ustrezali ekološkim kriterijem. Zapiše se mu, da "se lahko zgodi, da bo TEŠ - upoštevajoč pretežno mirovanje prvih dveh blokov ter slabši energetski izkoristek vseh prvih treh blokov - v najslabšem primeru proizvedel za pet odstotnih točk elektrike manj". To po mnenju dr. Damijana pomeni, da "bi v najslabšem primeru bilo treba v Sloveniji nadomestiti za okoli 2 odstotka skupnega izpada električne energije - bodisi iz drugih virov bodisi iz uvoza". To preprosto ni res. Slovenija je že danes za več kot polovico primarne energije odvisna od uvoza, in ta vpliva tako na cene električne energije v Sloveniji kot tudi na zanesljivost oskrbe. Po zgraditvi bloka 6 se bo dolgoročno zmanjšala energetska odvisnost Slovenije oziroma povečala njena samooskrba z električno energijo. Brez zgraditve novega bloka 6 in po ustavitvi obstoječih blokov zaradi ekološke neustreznosti bi bila Slovenija po letu 2016 vsaj dvakrat bolj energetsko odvisna od uvoza električne energije kot danes, kar bi vplivalo na zanesljivost oskrbe in tudi povečanje cene za čezmejne prenosne zmogljivosti, kar ima za posledico dodaten dvig cene električne energijeV Evropski uniji je želja po 8-odstotni povprečni letni izmenjavi električne energije med državami, gledano z vidika letne porabe električne energije posamezne države. V "normalnih" letih je Slovenija uvozila od 20 do 30 odstotkov električne energije. Res pa je tudi, da ugodne hidrološke razmere lahko prispevajo k več kot 14-odstotnemu povečanju proizvodnje skupine HSE in imajo bistven vpliv na elektroenergetsko bilanco RS.Dr. Jože P. Damijan se obregne tudi ob ekonomiko in finančno konstrukcijo projekta. No, ta je bila tudi predmet presoje Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, o čemer se lahko dr. Damijan osebno prepriča, če bo seveda hotel razumeti oblikovanje prodajne cene v različnih obdobjih dneva, različnih dnevih tedna in različnih mesecih leta, pa razlike med cenami v pasu, peaku in diagramu. Te razlike mu očitno, glede na pavšalno pisanje o cenah kar tako, niso povsem razumljive in je žal vse pomešal. Na tem mestu morda ne bo odveč informacija, da vsa Evropa in z njo tudi Slovenija prehaja na tako imenovane "pametne števce", ki bodo vsakemu odjemalcu omogočili optimizacijo nakupa električne energije, kakor tudi porabo ob najbolj ugodnih terminih. Proces vpeljave pametnih števcev je že v polnem razmahu pri gospodarskih subjektih, nadaljeval pa se bo tudi pri gospodinjskih odjemalcih. Tako torej ni zanemarljivo dejstvo, da je treba električno energijo vrednotiti strukturno in ne le pavšalno.Z uporabo podatkov o vrednosti projekta TEŠ 6 se avtor članka ne znajde najbolje. Vrednost projekta gradnje TEŠ 6 brez stroškov financiranja je 997 milijonov evrov, skupaj pa stroški znašajo okoli 1,1 milijarde evrov. Obračun DDV bi moral doktor ekonomije obvladati, saj gre za vstopni in izstopni davek. Pri davku na dodano vrednost se davek plača pri končni prodaji. Dr. Jožetu P. Damijanu svetujemo, naj si vzame čas in preuči račun za električno energijo, ki ga prejema za svoje gospodinjstvo.Sporna naj bi bila tudi moč šestega bloka 600 MW. Pri tem se avtor opira na "nekatere vire", ki naj bi navajali, da je do spremembe v moči bloka 6 prišlo z namenom, da bi izločili večino konkurence pri dobavi opreme. V informacijo: po podatkih VGB je optimalna velikost termoenergetskega bloka s superkritičnimi parametri z vidika ekonomije obsega nad 1000 MW, v primeru manjših blokov pa se cena na enoto vgrajene moči pomnoži s faktorjem, ki je krepko večji od 1. Dalje se dr. Jože P. Damijan spozna tudi na ceno električne energije, ki naj bi jo iz TEŠ dobivali po 71,5 evra/MWh in naj bi bila kot takšna kar trikrat dražja od cene električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško, za 30 odstotkov dražja od sedanje cene električne energije na trgu EU ter za 15 odstotkov dražja od terminskih cen električne energije v letu 2015, ko naj bi TEŠ 6 začel obratovati. Ter se sprašuje, v čem je torej smisel investicije in zakaj se v TEŠ ob naraščanju cen tehnologije termoelektrarn na premog niso po ameriškem in nemškem vzoru raje odločili za alternativno investicijo, denimo za naložbo v dve manjši plinski elektrarni, pri katerih je vrednost začetne investicije bistveno nižja, hkrati pa je izpust CO2 približno dvakrat nižji kot pri elektrarnah na premog.Če bi se dr. Jože P. Damijan predhodno pozanimal pri strokovnjakih, bi mu ti povedali, da je 71,5 evra/MWh planirana prodajna cena električne energije po letu 2015 in ne danes ter vključuje kupone po ocenjeni vrednosti 20 evrov/tono, medtem ko je povprečna lastna cena 58 evrov/MWh. Zanimiv je tudi preračun Damijanovega podatka: ali torej NEK prodaja električno energijo po 23,8 evrov/MWh? Kdor to trdi, ima bujno domišljijo. Še nečesa dr. Jože P. Damijan v svojih zadnjih medijskih nastopih ni osvojil: dejstva, da se cena električne energije za končne odjemalce že od leta 2003 oblikuje na osnovi borznih cen električne energije in cene prenosnih zmogljivosti, ki v načelu nima kaj dosti opraviti s proizvodnimi stroški posameznih elektrarn v posameznih državah Evropske unije, ampak je posledica, podobno kot cena nafte, gibanja ponudbe in povpraševanja, ki je povezano z gospodarskimi gibanji znotraj EU27. Slovenci torej zaradi gradnje bloka 6 ne bomo plačevali dražje električne energije. Niti ne gre pri gradnji bloka 6 za porabo davkoplačevalskega denarja. HSE je sicer res družba v 100-odstotni državni lasti, a se ne "napaja" iz proračuna, temveč svoje investicije financira z lastnimi sredstvi in posojili. Glede na strukturo proizvodnih enot v EU27 je velika verjetnost, da bosta cena električne energije in cena CO2-kuponov v veliki soodvisnosti, kar pomeni, da sta bolj kot cena CO2 ključni sposobnost konkurenčne proizvodnje električne energije in cena energenta. To je za blok 6 dejstvo, saj je bilo potrjeno tudi s strani EBRD in EIB.Dr. Jože P. Damijan se dalje sprašuje, zakaj raje ne zgradimo dveh manjših plinskih elektrarn. Plinska elektrarna je naložba, pri kateri predstavlja približno 70 odstotkov proizvodnih stroškov strošek plina, kar posledično pomeni še večjo izpostavljenost tveganju, kot je strošek CO2. Obratovanje elektrarne na plin na tak način, kot se to zahteva od TEŠ (podporna točka na 400 kV), zahteva plinsko skladišče, ki ga Slovenija nima. Za plastično primerjavo: primerljiva plinska elektrarna bi skoraj podvojila porabo plina v Republiki Sloveniji s sedanje dobre milijarde m3 na praktično dve milijardi m3. In končno, plin ni domači energent in negativno vpliva na energetsko neodvisnost Republike Slovenije. Dr. Damijan v svoji ekspertizi omenja tudi Nemčijo, s katero želi primerjati Slovenijo. Naprej moramo vedeti, da Slovenija letno porabi toliko električne energije kot eno nemško velemesto. Nemčija ima štiri energetske gigante, ki obvladujejo elektroenergetsko sceno (RWE, EoN, Vattenfall in EnBW) in ki gradijo na desetine elektrarn, tako da je razumljivo, da se določeni projekti terminsko usklajujejo z razmerami na trgih, tako finančnih kot energetskih. Še enkrat bi rad poudaril, da se z blokom 6 TEŠ prenavlja elektrarna, ki proizvede eno tretjino "nacionalne elektrike". Primerjava Slovenije in Nemčije je relevantna le upoštevaje dimenzije obeh gospodarstev, kar bi moral ekonomist dr. Jože P. Damijan zagotovo vedeti. Če se pogovarjamo o Nemčiji v povezavi s politiko, naj omenim veljavno nemško koalicijsko pogodbo (podpisano 26. oktobra 2009), ki v poglavju 4.2 eksplicitno navaja, da bo Nemčija z namenom doseganja "post-kjotskih ciljev gradila tudi termoelektrarne na premog z visokim izkoristkom" (kar je tudi blok 6 TEŠ) in da je to odločitev sprejela 7. februarja 2007. Oba datuma sta dovolj zgovorna in dodaten komentar verjetno ni potreben. In končno, dr. Jože P. Damijan ob zaključku prispevka namigne na potrebo po preiskavi projekta. Naj mu olajšamo prihodnja prizadevanja: že pred časom smo sami poklicali predsednika protikorupcijske komisije in ga povabili, naj čim prej pregleda dokumentacijo, da si bomo na čistem z "namigovanji". K pregledu dosedanjih ravnanj so vabljeni tudi vsi drugi organi, ki imajo za to pooblastila, in že vnaprej sporočamo: v primeru odkritih nepravilnosti bomo odločno ukrepali. Gradnja bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj kot nadomestnega objekta je očitno sporna predvsem za pisca omenjenega članka. Projekt je dobil vsa potrebna soglasja in blagoslove že v času vlade, ki ji je kratek čas pripadal tudi dr. Jože P. Damijan. Kakšen odnos ima z dr. Križaničem, pa že ni več stvar investicije, temveč odnosa dveh oseb, obeh profesorjev, pa tudi bivšega in aktualnega ministra. Pa še stavek ali dva namesto zaključka. Uredništvo Dnevnika je na naslovnici sobotne izdaje na izpostavljenem mestu objavilo poudarek, da bo električna energija zaradi gradnje bloka 6 trikrat dražja. Objavljati tako pavšalno, predvsem pa nepreverjeno in neresnično sodbo ni le neokusno, temveč skrajno neprofesionalno. Ponovno se ne razlikuje med lastno proizvodno ceno, prodajno ceno energetskega objekta in tržno ceno. Pa čeprav gre za citat "energetskega strokovnjaka".Borut Meh, generalni direktor HSE Dnevnikovem Objektivu je bil 16. januarja 2010 objavljen članek Jožeta P. Damijana z naslovom Kdo in zakaj nas sili v TEŠ 6. V njem je zapisana kopica netočnosti v zvezi z gradnjo bloka 6, ki jih želimo demantirati. Veliko sem sicer tudi sam že napisal v isti izdaji Dnevnika, zato se ne bom ponavljal. Bom pa na tem mestu opozoril na glavne netočnosti in zavajajoče primerjave, ki si jih v svojem pisanju v Dnevniku privošči gospod Jože P. Damijan. Ne le, da o energetiki ve bore malo - vse kaže, da tudi podcenjuje strokovno javnost in vse, ki spremljajo njegovo pisanje.
Avtor začne pisanje z energetskim vidikom naložbe. Celo sam ugotovi, da gre za nadomestni objekt, in nas ob tem prepričuje, da je smiselno v zastarele objekte vlagati preko 400 milijonov evrov zato, da bodo ustrezali ekološkim kriterijem. Zapiše se mu, da "se lahko zgodi, da bo TEŠ - upoštevajoč pretežno mirovanje prvih dveh blokov ter slabši energetski izkoristek vseh prvih treh blokov - v najslabšem primeru proizvedel za pet odstotnih točk elektrike manj". To po mnenju dr. Damijana pomeni, da "bi v najslabšem primeru bilo treba v Sloveniji nadomestiti za okoli 2 odstotka skupnega izpada električne energije - bodisi iz drugih virov bodisi iz uvoza".
To preprosto ni res. Slovenija je že danes za več kot polovico primarne energije odvisna od uvoza, in ta vpliva tako na cene električne energije v Sloveniji kot tudi na zanesljivost oskrbe. Po zgraditvi bloka 6 se bo dolgoročno zmanjšala energetska odvisnost Slovenije oziroma povečala njena samooskrba z električno energijo. Brez zgraditve novega bloka 6 in po ustavitvi obstoječih blokov zaradi ekološke neustreznosti bi bila Slovenija po letu 2016 vsaj dvakrat bolj energetsko odvisna od uvoza električne energije kot danes, kar bi vplivalo na zanesljivost oskrbe in tudi povečanje cene za čezmejne prenosne zmogljivosti, kar ima za posledico dodaten dvig cene električne energije
V Evropski uniji je želja po 8-odstotni povprečni letni izmenjavi električne energije med državami, gledano z vidika letne porabe električne energije posamezne države. V "normalnih" letih je Slovenija uvozila od 20 do 30 odstotkov električne energije. Res pa je tudi, da ugodne hidrološke razmere lahko prispevajo k več kot 14-odstotnemu povečanju proizvodnje skupine HSE in imajo bistven vpliv na elektroenergetsko bilanco RS.
Dr. Jože P. Damijan se obregne tudi ob ekonomiko in finančno konstrukcijo projekta. No, ta je bila tudi predmet presoje Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, o čemer se lahko dr. Damijan osebno prepriča, če bo seveda hotel razumeti oblikovanje prodajne cene v različnih obdobjih dneva, različnih dnevih tedna in različnih mesecih leta, pa razlike med cenami v pasu, peaku in diagramu. Te razlike mu očitno, glede na pavšalno pisanje o cenah kar tako, niso povsem razumljive in je žal vse pomešal.
Na tem mestu morda ne bo odveč informacija, da vsa Evropa in z njo tudi Slovenija prehaja na tako imenovane "pametne števce", ki bodo vsakemu odjemalcu omogočili optimizacijo nakupa električne energije, kakor tudi porabo ob najbolj ugodnih terminih. Proces vpeljave pametnih števcev je že v polnem razmahu pri gospodarskih subjektih, nadaljeval pa se bo tudi pri gospodinjskih odjemalcih. Tako torej ni zanemarljivo dejstvo, da je treba električno energijo vrednotiti strukturno in ne le pavšalno.
Z uporabo podatkov o vrednosti projekta TEŠ 6 se avtor članka ne znajde najbolje. Vrednost projekta gradnje TEŠ 6 brez stroškov financiranja je 997 milijonov evrov, skupaj pa stroški znašajo okoli 1,1 milijarde evrov. Obračun DDV bi moral doktor ekonomije obvladati, saj gre za vstopni in izstopni davek. Pri davku na dodano vrednost se davek plača pri končni prodaji. Dr. Jožetu P. Damijanu svetujemo, naj si vzame čas in preuči račun za električno energijo, ki ga prejema za svoje gospodinjstvo.
Sporna naj bi bila tudi moč šestega bloka 600 MW. Pri tem se avtor opira na "nekatere vire", ki naj bi navajali, da je do spremembe v moči bloka 6 prišlo z namenom, da bi izločili večino konkurence pri dobavi opreme. V informacijo: po podatkih VGB je optimalna velikost termoenergetskega bloka s superkritičnimi parametri z vidika ekonomije obsega nad 1000 MW, v primeru manjših blokov pa se cena na enoto vgrajene moči pomnoži s faktorjem, ki je krepko večji od 1.
Dalje se dr. Jože P. Damijan spozna tudi na ceno električne energije, ki naj bi jo iz TEŠ dobivali po 71,5 evra/MWh in naj bi bila kot takšna kar trikrat dražja od cene električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško, za 30 odstotkov dražja od sedanje cene električne energije na trgu EU ter za 15 odstotkov dražja od terminskih cen električne energije v letu 2015, ko naj bi TEŠ 6 začel obratovati. Ter se sprašuje, v čem je torej smisel investicije in zakaj se v TEŠ ob naraščanju cen tehnologije termoelektrarn na premog niso po ameriškem in nemškem vzoru raje odločili za alternativno investicijo, denimo za naložbo v dve manjši plinski elektrarni, pri katerih je vrednost začetne investicije bistveno nižja, hkrati pa je izpust CO
2
približno dvakrat nižji kot pri elektrarnah na premog.
Če bi se dr. Jože P. Damijan predhodno pozanimal pri strokovnjakih, bi mu ti povedali, da je 71,5 evra/MWh planirana prodajna cena električne energije po letu 2015 in ne danes ter vključuje kupone po ocenjeni vrednosti 20 evrov/tono, medtem ko je povprečna lastna cena 58 evrov/MWh. Zanimiv je tudi preračun Damijanovega podatka: ali torej NEK prodaja električno energijo po 23,8 evrov/MWh? Kdor to trdi, ima bujno domišljijo.
Še nečesa dr. Jože P. Damijan v svojih zadnjih medijskih nastopih ni osvojil: dejstva, da se cena električne energije za končne odjemalce že od leta 2003 oblikuje na osnovi borznih cen električne energije in cene prenosnih zmogljivosti, ki v načelu nima kaj dosti opraviti s proizvodnimi stroški posameznih elektrarn v posameznih državah Evropske unije, ampak je posledica, podobno kot cena nafte, gibanja ponudbe in povpraševanja, ki je povezano z gospodarskimi gibanji znotraj EU27. Slovenci torej zaradi gradnje bloka 6 ne bomo plačevali dražje električne energije. Niti ne gre pri gradnji bloka 6 za porabo davkoplačevalskega denarja. HSE je sicer res družba v 100-odstotni državni lasti, a se ne "napaja" iz proračuna, temveč svoje investicije financira z lastnimi sredstvi in posojili.
Glede na strukturo proizvodnih enot v EU27 je velika verjetnost, da bosta cena električne energije in cena CO
2
-kuponov v veliki soodvisnosti, kar pomeni, da sta bolj kot cena CO
2
ključni sposobnost konkurenčne proizvodnje električne energije in cena energenta. To je za blok 6 dejstvo, saj je bilo potrjeno tudi s strani EBRD in EIB.
Dr. Jože P. Damijan se dalje sprašuje, zakaj raje ne zgradimo dveh manjših plinskih elektrarn. Plinska elektrarna je naložba, pri kateri predstavlja približno 70 odstotkov proizvodnih stroškov strošek plina, kar posledično pomeni še večjo izpostavljenost tveganju, kot je strošek CO
2
. Obratovanje elektrarne na plin na tak način, kot se to zahteva od TEŠ (podporna točka na 400 kV), zahteva plinsko skladišče, ki ga Slovenija nima. Za plastično primerjavo: primerljiva plinska elektrarna bi skoraj podvojila porabo plina v Republiki Sloveniji s sedanje dobre milijarde m
3
na praktično dve milijardi m
3
. In končno, plin ni domači energent in negativno vpliva na energetsko neodvisnost Republike Slovenije.
Dr. Damijan v svoji ekspertizi omenja tudi Nemčijo, s katero želi primerjati Slovenijo. Naprej moramo vedeti, da Slovenija letno porabi toliko električne energije kot eno nemško velemesto. Nemčija ima štiri energetske gigante, ki obvladujejo elektroenergetsko sceno (RWE, EoN, Vattenfall in EnBW) in ki gradijo na desetine elektrarn, tako da je razumljivo, da se določeni projekti terminsko usklajujejo z razmerami na trgih, tako finančnih kot energetskih. Še enkrat bi rad poudaril, da se z blokom 6 TEŠ prenavlja elektrarna, ki proizvede eno tretjino "nacionalne elektrike". Primerjava Slovenije in Nemčije je relevantna le upoštevaje dimenzije obeh gospodarstev, kar bi moral ekonomist dr. Jože P. Damijan zagotovo vedeti.
Če se pogovarjamo o Nemčiji v povezavi s politiko, naj omenim veljavno nemško koalicijsko pogodbo (podpisano 26. oktobra 2009), ki v poglavju 4.2 eksplicitno navaja, da bo Nemčija z namenom doseganja "post-kjotskih ciljev gradila tudi termoelektrarne na premog z visokim izkoristkom" (kar je tudi blok 6 TEŠ) in da je to odločitev sprejela 7. februarja 2007. Oba datuma sta dovolj zgovorna in dodaten komentar verjetno ni potreben.
In končno, dr. Jože P. Damijan ob zaključku prispevka namigne na potrebo po preiskavi projekta. Naj mu olajšamo prihodnja prizadevanja: že pred časom smo sami poklicali predsednika protikorupcijske komisije in ga povabili, naj čim prej pregleda dokumentacijo, da si bomo na čistem z "namigovanji". K pregledu dosedanjih ravnanj so vabljeni tudi vsi drugi organi, ki imajo za to pooblastila, in že vnaprej sporočamo: v primeru odkritih nepravilnosti bomo odločno ukrepali.
Gradnja bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj kot nadomestnega objekta je očitno sporna predvsem za pisca omenjenega članka. Projekt je dobil vsa potrebna soglasja in blagoslove že v času vlade, ki ji je kratek čas pripadal tudi dr. Jože P. Damijan. Kakšen odnos ima z dr. Križaničem, pa že ni več stvar investicije, temveč odnosa dveh oseb, obeh profesorjev, pa tudi bivšega in aktualnega ministra.
Pa še stavek ali dva namesto zaključka. Uredništvo Dnevnika je na naslovnici sobotne izdaje na izpostavljenem mestu objavilo poudarek, da bo električna energija zaradi gradnje bloka 6 trikrat dražja. Objavljati tako pavšalno, predvsem pa nepreverjeno in neresnično sodbo ni le neokusno, temveč skrajno neprofesionalno. Ponovno se ne razlikuje med lastno proizvodno ceno, prodajno ceno energetskega objekta in tržno ceno. Pa čeprav gre za citat "energetskega strokovnjaka".
Borut Meh, generalni direktor HSE
