Ne gre ti vsak dan tako dobro, da veš, kaj se dogaja, se zavedaš, kje moraš napasti in imaš vse pod kontrolo, razen Saarinenove. Bila sem na drugem mestu, na drugem letečem cilju bi z lahkoto odšprintala Kowalczykovo, tako kot sem jo na prvem. Nato bi kontrolirala skupino. Dobro sem se počutila, ker je bila za menoj običajna kriza na 7,5 kilometra. Ravno bi začela teči z lahkoto."

Tekme s skupinskim štartom so zaradi taktiziranja zelo podobne kolesarskim dirkam. Ko v kolesarstvu tekmovalec pade, ga tekmeci počakajo.

Tega v teku ni. Vedela sem, da me nobena izmed prvih petih tekmovalk ne bo počakala. Ko padeš in nastane le petmetrska luknja, je konec boja za zmago. Izgubiš občutek za tek, potrebuješ 300 metrov, da ujameš ritem, naredi se luknja. En krog sem bila povsem iz sebe, ker sploh nisem vedela, kaj naj naredim. Navijači zadnjih 5 kilometrov kar niso vedeli, kako bi mi pomagali. Škoda, da se fantastična prireditev na Rogli, kjer so ene najlepših in najtežjih prog na svetu, ni iztekla še z enim mojim uspehom.

Diskvalifikacija Saarinenove je za vas slaba uteha.

Diskvalifikacija je pravilna, ker to ni bilo prvič. Že lani mi je Saarinenova v Oberhofu namerno stopila na palico in jo zlomila. Nič je ne izuči. Meni nihče ne bo vrnil realne uvrstitve. Sedmo mesto je super uvrstitev, a sedmih mest imam že veliko, na razdalji pa nimam prav veliko stopničk ali zmag. Težko prenašam nešportne poteze. Takšne stvari me stokrat bolj utrudijo kot karkoli drugega. To bom morala preživeti in požreti.

Po tekmi ste stopili do Saarinenove in ji marsikaj povedali v obraz.

Opravičila se je. Ona je ponavljala ne, jaz pa ja. Ni bilo grdih besed, povedala sem ji tisto, kar sem ji že večkrat, tudi njen trener se je prišel opravičit. Ne more me napasti na telo, ker je vedela, da sem zraven, saj se tekmovalke čutimo med seboj.

Tretje mesto v šprintu v soboto je maksimalen iztržek glede na težke razmere.

Če bi bila tekma v nedeljo, bi zmagala. Odločilni elementi tekme so bili mehka smučina, ki ni po mojem okusu, dolga in težka proga, saj je bil šprint dolg skoraj pet minut, ter hud mraz. Kowalczykova in Bjoergnova sta izkoristili prednost, da sta nekoliko boljši od mene v preizkušnjah na razdaljah. Punce so tako grizle, da me enostavno niso spustile v vrsto, ki so jo oblikovale. Zato sem padla na zadnje mesto, nato sem jo mahnila po zunanji smučini in v prvi klanec izgubila veliko moči, saj sem rila po celem snegu, ker je bila čista le ena smučina. Na spustu nisem upala divjati do skrajnih meja, ker je bilo nevarno, da se bom razsula, če bo katera padala pred menoj. Preostalo mi je le čakanje na zadnji klanec in prepričana sem bila, da bom prehitela Švedinjo Haagovo.

V smučini ste se obnašali kot morski pes. Ko ste zavohali kri (tretje mesto), vas ni nič več ustavilo.

Dokler ne zavoham krvi, sem mirna in morda celo izgubljena. Če le malce zaslutim, da lahko nekaj naredim, takrat ne spustim ničesar iz rok. Ko sem zaslutila priložnost za kolajno, sem se bila pripravljeni vreči tudi na zobe ali pojesti smreko, da prehitim Švedinjo v boju za stopničke.

Razmere v soboto so bile brutalno težke z mrazom pri minus 18 stopnjah Celzija, snegom in vetrom.

Ker je Slovenija bližje Sredozemlju kot Skandinavija, so bile razmere pisane na kožo severnjakinjam. Že dolgo časa me ni tako zeblo. Če so gledalci lahko stali ob progi in nas vzpodbujali, je športno, da tekmovalke ne jamramo preveč čez mraz. Ta rezultat sem naredila za vse gledalce ob progi.

Tekma je bila za vas tudi generalka za olimpijske igre v Vancouvru, kako prenašati breme težke tekme.

V petek sem imela hudo tremo, bila sem povsem iz sebe, na dan tekme je bilo malce boljše. Vsi so mi rekli, da moram biti enkrat egoist in se ne smem ustavljati pri ljudeh, kajti tukaj tri četrt ljudi poznam, vsi bi radi govorili z menoj. Vesela sem, da sem dokazala, da zmorem na stopničke tudi na največjih tekmah, saj je bila tale na Rogli ena psihično najbolj zahtevnih. Takšna tekma te počasi nažira in jemlje energijo, vendar lepo je tekmovati doma. Še posebej, če si v formi.