Zmaga v šprintu v Davosu je najboljša popotnica za tekmi na domačih tleh.

Tekma v Düsseldorfu, kjer sem obtičala v četrtfinalu, je nazoren dokaz, kako me lahko ena napaka, preveč spoštovanja tekmic, stane uvrstitve v nadaljevanje bojev v šprintih.

Vodite v skupnem seštevku svetovnega pokala in posebnem točkovanju šprintov. Kako velik je pritisk tekme svetovnega pokala na domačih tleh, ki je sploh prva v vaši karieri v Sloveniji?

Dneve skušam preživeti čim bolj normalno. Želim si, da ne bi bila preveč obremenjena s stiki z znanimi ljudmi, saj je zame znano, da nočem nikogar razočarati. Vse skupaj je zame nekaj čisto novega, najbolj si želim, da bom ta teden čim bolj mirno preživela.

Ali boste stres skušali prebroditi tudi s pomočjo psihologa?

Posebne seanse niso potrebne. Po zmagi v Davosu se vračamo na stare tirnice, ekipa začenja delovati, kot je v preteklosti. Vsi v ekipi so moji psihologi.

Kako je nositi rumeno majico?

Občutek je nekaj posebnega. Poznam ga že s konca lanske sezone, a se dobro zavedam, da vse lahko spremeni že ena tekma. Globusi se delijo marca, v naslednjih treh mesecih se lahko spremeni še marsikaj. Lani sem globus izgubila prav na zadnji tekmi, letos je za nami šele četrtina tekem, vmes bodo še olimpijske igre, ki so za večino glavni cilj sezone.

S kakšnim dosežkom bi bili zadovoljni na Rogli?

Stopničke bi bile super. Razumem novinarje in javnost, ki od mene pričakujejo zmage, a zame je vsaka uvrstitev med deset vrhunski rezultat. Ko pridem domov in stvari analiziram, spoznam, da sem med desetimi najboljšimi na svetu v konkurenci velesil kot sta Rusija in Norveška.

Progo na Rogli dobro poznate.

To bo majhna prednost. Meni je Rogla pisana na kožo, čeprav letos na njej skoraj nisem trenirala. A tekmice so tako izkušene, da tudi če bi jih poslali teči na Mars, se bodo v trenutku prilagodile na razmere. Veliko bolj brutalna tekma kot šprint bo preizkušnja na 15 kilometrov, ker ženske za razliko od moških ne znamo taktizirati, ampak se od štarta zapodimo na vso moč, saj hoče biti 50 tekmovalka po kakovosti že po 100 metrih na prvem mestu. Če v takšni tekmi vzdržiš prve štiri kilometre, si zelo blizu visoki uvrstitvi.

V slovenski reprezentanci niste več osamljena, ampak sta se v svetovni vrh prebili tudi Vesna Fabjan in Katja Višnar.

Na to sem čakala dve leti. Zame je super, da sem razbremenjena. Pogrešam le, da bi večkrat nastopile na tekmah na razdaljah, ne le v šprintih. Če je televizijski prenos, se moramo slovenske tekmovalke čim večkrat pokazati v javnosti tudi zaradi razvoja smučarskega teka v Sloveniji. Ni nujno, da je vedno Petra prva.

Posebnost slovenske reprezentance v smučarskem teku je zelo vpadljiva barva dresov.

Oblikovani so bili po naših željah. Hotela sem vpadljivo barvo v skladu s tem, kakršna sem jaz, torej kričeča in vesela. Oblikovalci so pozabili na srebrno barvo in ko smo prejele, drese, smo priznale, da so stvari malo ušle iz kontrole. Dresi so v tujini hit, Norvežani so spraševali, kje jih lahko kupijo.