Pogodba, po kateri mora Merfin za Savine delnice Merkurja odšteti 114 milijonov evrov, se tako po naših informacijah izteče že prihodnjo nedeljo. Kljub temu so v Savi že pred dnevi napovedali, da nameravajo letos unovčiti le polovico pogodbe. S tem bodo Merfinu dali na voljo dodaten čas za nakup preostalih desetih odstotkov Merkurjevih delnic, za katere bodo morali Merkurjevi menedžerji zbrati še 57 milijonov evrov.
Bohorič zaradi pomoči Kordežu v slabitve
Da je šla Sava, ki jo vodi Janez Bohorič, pri sami pogodbi in zahtevah pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz nje, precej na roke Kordežu in ostalim Merkurjevim menedžerjem, bi lahko dokazovala tudi višina obrestne mere. Ta namreč po zatrjevanju naših virov od decembra lani, ko sta se Sava in Merfin dogovorila o podaljšanju opcijske pogodbe, znaša le šestmesečni EURIBOR s pribitkom v višini 0,7 odstotka - skupaj torej slabe štiri odstotke - kar je celo manj, kot so banke tedaj ponujale za bistveno manj tvegane depozite. V Savi so navedbe naših virov včeraj zanikali. "Ne da bi vam razkrivali podatke iz pogodbe, ki so poslovna skrivnost, vam lahko odgovorimo, da obrestna mera ni takšna, temveč je višja," so nam pojasnili v kranjski družbi.
Sava bi lahko za "reševanje" težkega finančnega položaja Merfina, ki denarja za nakup celotnega paketa delnic več kot očitno nima, tudi sama plačala visoko ceno. Kranjska družba svoj delež v Merkurju trenutno namreč vrednoti po opcijski pogodbi, torej po ceni 425 evrov za delnico, kar je več celo od zgodovinsko najvišje vrednosti delnice nakelskega trgovca, ki jo je ta dosegla ob predlanskem prevzemu. Ob zelo verjetnem podaljšanju pogodbe bi morala Sava po mnenju poznavalcev oblikovati tudi ustrezne slabitve. Za koliko bi morebitni popravki naložbe v Merkur znižali kapital Save, za zdaj ni mogoče napovedati.
V Savi sicer pravijo, da so pridobili cenitev vrednosti Merkurja, ki je pokazala, da je njegova vrednost višja od vrednosti iz opcijske pogodbe, vendar pa ta cenitev po dostopnih podatkih ni upoštevala več dejavnikov: prenosa dela finančnih naložb z Merkurja na Merfin, (pre)poceni prodaje najmanj ene Merkurjeve nepremičnine Merfinu in dodatne zadolžitve za nakup lastnih delnic. Vrednost paketu delnic znižuje dejstvo, da je ta bržčas nakupno zanimiv le za Merkurjeve menedžerje, ki imajo v lasti skoraj 58 odstotkov družbe. Vsak drug morebitni kupec, še posebno, če bi od Save odkupil le deset odstotkov delnic, bi tako v Merkurju ostal lastniško "zaklenjen" in brez vsakršnega upravljavskega vpliva. Ob prodaji delnic, ki bi ji ostale v primeru neizpolnjevanja pogodbe, pa bi bila Sava kot prodajalec v podrejenem položaju v pogajanjih z morebitnim novim kupcem.
Je Merfin sploh želel kupiti delnice?
Tudi zaradi tega bi morali po mnenju poznavalcev v Savi vrednost opcijske pogodbe znižati za ustrezno tveganje za primer, če je eden od partnerjev ne bi izpolnil. Pogodba namreč ni posebej zavarovana, zato Merfinu v primeru neizpolnitve ni treba plačati nobene pogodbene kazni ali odškodnine. Tudi v Savi pravijo, da je pogodba zavarovana le z delnicami Merkurja, kar potrjuje domnevo, da bo kranjska družba v primeru neizpolnitve ostala manjšinski lastnik prevzete družbe.
Ob tem velja opozoriti, da bi Sava v primeru, če bi delež v Merkurju prodala že v začetku lanskega leta, lahko odplačala skoraj polovico svojih posojil, s čimer bi zmanjšala tudi izdatke za plačilo obresti. Ker tega ni storila, se je njen delež v Merkurju v skoraj dveh letih oplemenitil za le okoli pet odstotkov, kar je manj, kot je Sava v tem času odštela za plačilo bančnih obresti. Tudi zato je še toliko težje razumeti trditve Save, da je nameravano podaljšanje pogodbe z Merfinom njihova želja. Po naših informacijah negotovost z opcijsko pogodbo vse bolj skrbi tudi nekatere lastnike Save na čelu z državnima Kadom in Sodom, ki imata v lasti slabo tretjino te družbe.
Še dodaten razlog za sum, da v Merfinu sploh nikoli niso nameravali tudi uradno odkupiti prijateljskega nakupa delnic, pa je podatek, da so Merkurjevi menedžerji pravico do nakupa delnic pridobili šele decembra lani, ob podaljšanju opcijske pogodbe s Savo. Vse do tedaj naj bi imela po naših informacijah pravico do nakupa Savinega deleža v Merkurju po ceni, ki je za tretjino nižja od prevzemne, družba Gradis skupina G, s katero je Merkur, ne pa tudi Merfin, sodeloval pri več projektih.
"Tega se ne spomnim. Moral bi pogledati po dokumentih, če taka pogodba obstaja oziroma, če smo imeli take pravice," nam je povedal predsednik upravnega odbora in največji lastnik Gradisa skupine G Uroš Ogrin. Ker je bil včeraj na službeni poti, nam je odgovore obljubil danes. Informacije, da so šele ob lanskem podaljšanju opcijske pogodbe dobili pravico do odkupa Savinega deleža, Kordež včeraj ni želel komentirati, so pa to zanikali v upravi Save. Predsednik nadzornega sveta Save Miran Kalčič je ob tem še zatrdil, da "Gradis skupina G ni omenjena v nobeni pogodbi, ki se nanaša na delež v Merkurju". Merkur je sicer 12-odstotni lastnik Gradisa skupine G.
