Glede protikriznih ukrepov vlade Kordež nima preveč dobrega mnenja. Jamstvena shema po njegovi oceni ni prav nič pripomogla k povečanju obsega kreditiranja, ob tem pa je vlada pozabila na ukrepe v smeri spodbujanja domače potrošnje. Slovenci imamo letos več denarja kot lani in nobenega razloga ni, da ne bi tudi več zapravljali, je prepričan.

V času krize so se tudi v Merkurju zmanjšali prihodki od prodaje. Zaposlenim letos ne bodo izplačevali nagrad za delovno uspešnost, sicer pa jih kriza ni prisilila v radikalnejše ukrepe. A že prihodnje leto bo bolje, je prepričan Kordež, ki si že zastavlja načrte o deset- in večodstotnih stopnjah rasti.

Kje Merkur v času krize čuti največ težav: pri poslovanju, širjenju, financiranju?

Trenutna kriza nedvomno vpliva tudi na samo poslovanje Merkurja. Odvisno pa je od segmenta: manj je prizadeta končna potrošnja kupcev v naših trgovinah, medtem ko prodaja podjetjem deli usodo s podjetji. Tako kot imajo podjetja manj poslovanja - vemo, da je industrijska proizvodnja padla za 20 odstotkov - to velja tudi za našo prodajo, najbolj pa je prizadeto področje metalurgije.

Problem je tudi otežen dostop do finančnih virov. Za letošnje investicije - znašale so visokih 80 milijonov evrov - smo sicer še imeli dogovorjene vire, za nove naložbe pa je ta trenutek previdnost bank precejšnja. Morda bomo malo počakali, da bodo banke spet bolj zainteresirane financirati takšne projekte.

Ko ste gradili trgovski center v Vižmarjih, se je govorilo o zapiranju manjših trgovin. Ste to uresničili?

Nameravali smo zapreti tri trgovine in zaposlene preseliti v novi center. Vendar smo zaprli le eno, ostali dve še poslujeta, ker nismo našli najemnika oz. kupca. Upam, da bo center v Vižmarjih kmalu začel poslovati. Neupravičeno smo doživeli ogromno kritik, da špekuliramo, a gre za spor med dvema podizvajalcema, kje in kako so odložili odpadni material. Prihaja do take vojne med njima, da nam zadeve ne uspe razrešiti, mi pa trpimo, kljub temu, da smo bili pripravljeni še enkrat plačati odvoz odpadkov.

Priznam, da smo trgovski center v Vižmarjih odprli brez uporabnega dovoljenja, vendar je bilo v Sloveniji že prej ogromno objektov odprtih brez uporabnega dovoljena, tudi z resnimi tehničnimi pomanjkljivostmi, a doslej še ni bilo primera, da bi katerega zaprli razen Merkurjevega.

Se vam zdi, da največje banke ustrezno servisirajo gospodarstvo?

Stališče gospodarstva je logična ocena, da je težko priti do kreditov, ker so pogoji in pričakovanja bank danes bistveno drugačni kot pred leti. Včasih so imele banke take presežke denarja, da so financirale kakršen koli projekt. Danes, ko podjetja precej slabše poslujejo in imajo likvidnostne težave, pa so tudi banke bolj previdne in težko pridemo do denarja.

Razumem banke, pravzaprav ravnajo popolnoma poslovno: ker je rizičnost poslov večja, so bistveno bolj previdne. Je pa dejstvo, da lahko banke tudi manjši obseg poslovanja brez večjih problemov nadomestijo z višjo ceno denarja. To je edino blago, ki ga je danes na trgu premalo, kar lahko banke ustrezno izkoristijo.

Poleg dostopnosti denarja sam trenutno največji problem vidim v ceni denarja. Medtem ko so se obrestne mere spustile zelo nizko, pa so banke ustrezno prilagodile marže ali uveljavljajo fiksne obrestne mere, zaradi česar so obrestne mere v Sloveniji ostale na praktično enaki ravni kot v trenutku, ko se je cena denarja v svetu začela zniževati. To pa še dodatno omejuje razmišljanja o novih investicijah in projektih.

Zakaj mislite, da je tako?

Velja pač tržna logika. Banke ravnajo tržno: če ni blaga, potem ceno dvigneš. Zakaj bi ti banka pri podaljšanju kredita ponudila nižjo obrestno mero, če ve, da boš prisiljen kupiti tudi višjo? Tako ravnajo vsi gospodarski subjekti.

Kaj pa SID banka? Ali torej ne odigrava svoje vloge?

Jo težko ocenjujem, ker z njimi nimamo skoraj nobenih odnosov. Smo se sicer pogovarjali o nekaterih projektih, a ni prišlo do realizacije.

Vendar v bankah pravijo, da podjetja z visokimi bonitetami dobijo kredite brez težav.

Banke denar imajo, vendar ta trenutek niti ni kakšnih velikih projektov, podjetja denar večinoma potrebujejo zaradi likvidnostnih težav. Tu pa so banke previdne in pač rečejo, da kreditov ne bodo dale. Tu tudi jamstvena shema kaj posebej ne pomaga. Po moji oceni bi banke plasirale ravno toliko denarja kot brez jamstvene sheme. Prevzemanje tveganja s strani države ne pomaga, ker del tveganja še vedno nosijo banke same. Če je tveganje preveliko, v to pa ne greš.

Kakšni so načrti Merkurja v prihodnje?

Zaradi krize bo obseg poslovanja manjši, posebno na področju metalurgije. Manjši zaslužek smo kompenzirali z ukrepi na področju obvladovanja stroškov, tako da letos poslujemo pozitivno, prihodnje leto pa načrtujemo vnovično rast. Upam, da bo okolje to omogočalo. Čeprav je prisotna previdnost, pa smo načrte zastavili na deset in več odstotkih višjih ravneh od letošnje realizacije.

Upamo, da bomo lahko tudi v naslednjih letih nadaljevali rast podjetja s sicer nekaj nižje osnove, a podobno kot zadnja leta. Merkur je namreč v zadnjih desetih letih rasel s povprečno 15-odstotnim povečanjem prodaje letno, med 3500 ljudmi, ki smo jih zaposlili, pa jih je bilo skoraj 700 z višjo in visoko izobrazbo. To je ena od ključnih prednosti podjetij, katerih sedež je v Sloveniji.

Kakšna imate pričakovanja pred božičnimi nakupi?

December je bil vedno potrošniško najbolj zanimiv mesec. Kljub splošni večji previdnosti kupcev računam na to, da so prejemki prebivalstva v Sloveniji letos vseeno večji kot lani. Višje so tako povprečne plače kot tudi pokojnine in nadomestila. Sredstva, ki jih ima prebivalstvo na voljo letos, so večja, kar daje malo poguma, da bo tudi potrošnja temu sledila. Poleg tega se nakazujejo pozitivni trendi v ekonomiji.

Ko bodo ljudje začeli gledati pozitivno, bodo trošili in se bo ekonomija zavrtela. Gospodarstvo je tako kot zdravje: več kot polovica je v glavi. Če bomo prepričani, da bo boljše, se bo vse zavrtelo navzgor. Kajti ni objektivnih razlogov, zakaj ta trenutek proizvajamo in trošimo manj kot pred dvema letoma. Takrat smo vsi veliko delali, veliko zaslužili in veliko zapravljali.

Pa ni Slovenija premajhna, da bi poraba pospešila rast?

Res smo v veliki meri odvisni od potrošnje v tujini in tam so znaki okrevanja večji kot v Sloveniji. Ker je Slovenija majhna in je vezana na izvoz, jo je tudi kriza najbolj prizadela. Vendar nismo odvisni le od izvoza; prihaja namreč do napačnega razumevanja podatka, da izvoz v Sloveniji predstavlja 70 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Celotni izvoz je res 70 odstotkov BDP, vendar dodana vrednost, ustvarjena v izvozu, predstavlja 15 odstotkov vse dodane vrednosti v Sloveniji, z multiplikativnim učinkom pa okoli tretjino.

Le eno tretjino BDP Slovenije ustvarimo v izvozu, preostali dve tretjini pa doma. Mislim, da se pozablja na ti dve tretjini. Domača potrošnja ni tako majhna in ni zanemarljiva, zato bi morali posvetiti več energije in ukrepov, da bi se okrepila. Morda tudi za ceno še večjega proračunskega primanjkljaja. Sprejeti protikrizni ukrepi so na ta element malo pozabili.

Kaj bi bila rešitev?

Aktivnosti bi morale iti bolj v smeri spodbujanja potrošnje in državnih investicij. Tudi z večjim koriščenjem evropskih sredstev bi lahko pospešili potrošnjo.

Prej ste omenili zniževanje stroškov. Kakšne ukrepe ste sprejeli?

Že konec lanskega leta, ko se je videlo, kam zadeve gredo, smo začeli sprejemati ukrepe. Kar se tiče zaposlenih, so bili vsi ukrepi le v smeri predčasnega upokojevanja ali nepodaljšanja pogodb, nismo pa skrajševali delovnega časa ali odpuščali. Tudi nismo zniževali plač, res pa letos ni nagrad in stimulacij zaradi uspešnega poslovanja, ki smo jih izplačevali v prejšnjih letih. Letos pač ni uspešnosti.

Kdo nagaja?

Ne moreš nikogar obtožiti, da je kaj narobe naredil. Vsi delajo po zakonu, mi pa smo žrtev. Nihče ne razmišlja o 80 zaposlenih v trgovskem centru. Konec meseca jim potečejo pogodbe o zaposlitvi in upamo, da jim jih bomo lahko podaljšali.

Kakšne načrte ima Merkur v tujini?

Naša dejavnost je investicijsko izjemno zahtevna. Naložba v vsak center danes znaša 15 milijonov evrov in bolj smiselno je imeti na enem trgu deset centrov kot pa po enega v vsaki državi. Naš cilj je tako močnejše pozicioniranje v Srbiji, na Hrvaškem, v BiH in Makedoniji. To so tudi trgi, kjer je ta trenutek ponudbe še zelo malo. Potem pa bomo razmišljali o nadaljnjih širitvah.

Vas zanima hrvaški trgovec Pevec?

To je zagotovo največji trgovec s tehničnim blagom na Hrvaškem, Odvisno od razvoja dogodkov smo vedno odprti za vse razgovore.

Letos vas ni na lestvici 100 najbogatejših Slovencev, kajne?

Tudi ni bilo nobenega razloga, da sem bil lani. Vsi vedo, da smo prevzem Merkurja izpeljali pregledno in v skladu z vso veljavno zakonodajo. Glede na takratno usmeritev umika države iz podjetij je bil interes države, da podjetje odkupimo ali vsaj najdemo kupca. Da je bil prevzem izpeljan korektno, je mogoče dokaz tudi povabilo, da bi primer predstavil na fakulteti.

Merkur smo kupili po ceni, kolikor je bil tudi vreden. Iz tega naslova ni bilo ustvarjenega nobenega premoženja, zato so bili tudi takratni izračuni, da na bi jaz imel neke milijone, brezpredmetni. Samo od nas je odvisno, ali bomo v naslednjih desetih letih uspel iz podjetja, ki smo ga kupili, narediti še močnejše in posledično tudi več vredno.

S to lestvico se je pokazala velika obremenjenost Slovencev s tem, kako se je v Sloveniji prerazporedilo bogastvo. Tajkunov, o katerih se govori in z njimi strašimo vso Slovenijo, na njej sploh ni. Na lestvici imamo večinoma podjetnike, ki jih cenimo in so v svojih podjetjih nekaj naredili. Tisti, ki so podjetje kupili in korektno plačali, pa praktično še niso ustvarili nekega premoženja. Zanimivo je, da se po eni strani še vedno govori, kako ne bodo mogli vračati kreditov in bodo to plačali davkoplačevalci, po drugi strani pa se razpravlja o nekih premoženjih, ki pa jih nihče nima.

Kaj pa, če bi bili na lestvici 100 najbolj zadolženih?

Ocenjujem, da smo podjetje kupili korektno in ta trenutek nimamo niti premoženja niti neto dolgov iz tega naslova. Obveznost iz mojega kredita je precejšnja, vendar računam, da je na drugi strani premoženje, ki je s tem pokrito.

Bo Merkur samostojen naslednjih deset let?

Naši načrti so, da Merkur ostaja podjetje s sedežem v Sloveniji, kjer se bodo v posamezna podjetja sicer lahko vključili posamezni manjšinski partnerji. Lahko da se bomo čez čas pojavili na borzi, a o tem je še prezgodaj govoriti.