Vztraja namreč, da SŽ niso insolventne, čeprav je skupna izguba (67,6 milijona evrov) 31. oktobra dosegala kar 71 odstotkov osnovnega kapitala (95 milijonov evrov), in da zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) za SŽ ne velja, ker je izguba nastala v gospodarskih javnih službah.
Ta ugotovitev dokumentacije, ki jo imamo na Dnevniku, je precej nenavadna, saj je ministrstvo za finance že ob pregledu poslovanja SŽ v letu 2007, ko je družbo vodil še Tomaž Schara, opozarjalo, da je družba prav po tem zakonu dolgoročno plačilno nesposobna. Bilančna izguba SŽ je namreč že konec leta 2007 s 59 milijoni evrov presegala polovico osnovnega kapitala. Po naših informacijah finančno ministrstvo skupaj s prometnim tudi danes vztraja pri prestrukturiranju SŽ.
Senco dvoma na pravilnost Brankovičevih ugotovitev, ki so jih nadzorniki na zadnji seji že označili za nezakonite, meče tudi dejstvo, da je dal generalni direktor pravno mnenje izdelati svojemu bivšemu delodajalcu Damjanu Beliču oziroma njegovi družbi Neos svetovanje. Belič je namreč Brankoviča "zaposlil" kot direktorja družbe Sinfonika, katere največji lastnik je postal z dokapitalizacijo preko VK holdinga. Kmalu po dokapitalizaciji, februarja lansko leto, je Brankovič prevzel vodenje Sinfonike. Belič nam je včeraj dejal, da bo pravno mnenje lahko komentiral, ko bo s tem soglašal naročnik.
Ob tem velja opozoriti, da Neos v pravnem mnenju, na podlagi katerega Brankovič vztraja, da se ZFPPIPP za SŽ ne uporablja, izrecno ne ugotavlja, ali so SŽ insolventne ali ne in, ali se zakon za SŽ uporablja ali ne. Ugotavlja le, da insolventnost ni bila ugotovljena pravilno, saj niso upoštevali določbe zakona o železniškem prometu, ki pravi, da SŽ ne morejo v stečaj, če je insolventnost posledica opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb. Torej, da bi morali ugotoviti solventnost ali insolventnost za posamezne dejavnosti SŽ - javne gospodarske službe in tržne.
Kot lahko razberemo iz poročila o kapitalski ustreznosti družbe SŽ, dne 31. oktobra, je Brankovič to tudi storil. In ugotovil, da so SŽ insolventne zaradi dobrih 42 milijonov evrov izgube iz potniškega prometa. Če bi potniški promet izločili iz SŽ, d.o.o., pa bi imele ob 85 milijonih evrov kapitala slabih 25 milijonov evrov izgube. Torej bi bile solventne.
A pri tem izračunu Brankovič upošteva zgolj poslovanje potniškega prometa, ne pa tudi ostalih gospodarskih javnih služb - vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja železniškega prometa. Pri tem infrastruktura beleži 20 milijonov evrov plusa, kar bi bilo treba upoštevati pri poslovanju gospodarskih javnih služb, za vodenje prometa pa podatka v Brankovičevem poročilu sploh ni.
Naš govornik pravi, da prav iz tega izvira verjetno nepremagljiva ovira pri ugotavljanju, od kod izvira insolventnost SŽ. Res je, da morajo SŽ po zakonu o železniškem prometu zagotavljati ločeno računovodstvo za posamezne dejavnosti, vendar je vprašanje, ali so bili vsi stroški pravilno knjiženi. "Verjetno skupnih stroškov ni težko pripisati stroškom gospodarske javne službe," je zadevo karikiral naš sogovornik. Primer delitve osnovnega kapitala d.o.o. na posamezne dejavnosti z namenom ugotavljanja izvora insolventnosti je po mnenju našega sogovornika tudi svojevrstni unikum.
