Medtem ko ga minister za razvoj Mitja Gaspari vidi le kot začasno rešitev, ga na ministrstvu za finance Franca Križaniča ocenjujejo kot povsem nepotrebnega. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa celo opozarjajo, da ni mogoče enostransko spreminjati pogodb o zaposlitvi oziroma ne da bi v to privolila tudi druga stran - menedžerji družb.
Kot je znano, bi bili predsedniki in člani uprav, izvršni direktorji, poslovodje in prokuristi po novem zakonu, ki ga je vlada poslala v državni zbor, upravičeni le še do plače, variabilnega dela plače za uspešno poslovanje ter odpravnine. Po Lahovnikovih besedah bo bruto plača določena v razmerju s povprečno bruto plačo v družbi oziroma skupini. Kakšno bo to razmerje, bo vlada še določila z uredbo, ob čemer se zdi Lahovniku primerno razmerje ena proti pet, v javnih komunalnih podjetjih pa bo to razmerje lahko še nižje.
Za sestavo in sklenitev pogodbe bo še vedno odgovoren nadzorni svet, predvidene pa so tudi kazni za nadzornike, ki zakona ne bodo upoštevali. Vse pogodbe in določila, ki bodo v nasprotju s tem zakonom, bodo nični.
Čeprav je zakon, ki ga je Lahovnik vložil v medresorsko usklajevanje po tistem, ko je bila v Dnevnikovem objektivu objavljena lestvica najbolje plačanih menedžerjev, naletel na vrsto kritik ključnih resorjev v državi, pa Lahovnik ni zaskrbljen. "Običajno je, da se v medresorskem usklajevanju pojavijo pripombe," je pojasnil in zatrdil, da so nekatere, ki so redakcijske narave, tudi upoštevali.
Vendar pa tako Križanič kot Gaspari dvomita, da je ta zakon potreben, še posebno, ker naj bi bila v kratkem ustanovljena Agencija za upravljanje kapitalskih naložb. Njena naloga bo med drugim tudi sprejetje kodeksa, ki bo urejal strukturo prejemkov vodilnih; ti bodo temeljili na spodbujanju dolgoročnega razvoja družb in tudi na rezultatih njihovega poslovanja. Na finančnem ministrstvu so tudi predložili tabelo, ki kaže, da so gospodarske družbe že uskladile prejemke s sklepi vlade. Gaspari po drugi strani meni, da je trenutna ureditev upravljanja podjetij v državni lasti urejena nedosledno in nepregledna, tako da so spremembe nujne. V gradivih za medresorsko usklajevanje je Gaspari zapisal, da bi Lahovnikov zakon zgolj kratkoročno in nesistemsko uredil to problematiko, torej do uveljavitve omenjenega kodeksa.
Bistveno bolj skrb zbujajoče je opozorilo Ivana Svetlika, ministra za delo, ki se sprašuje, ali lahko direktorje enačimo z delavci ali pa imajo položaj neodvisnega pogodbenika. "Za razmerje med delavcem in delodajalcem je značilna neenakost, podrejeni položaj delavca nasproti delodajalca, zato delavec kot šibkejša stranka v pogodbenem razmerju uživa posebno delovnopravno varstvo. Delovno razmerje temelji na pogodbi o zaposlitvi, ki zavezuje obe stranki, zato delodajalec ne more enostransko spreminjati delovnopravnega položaja delavca," je pojasnil. Če torej ena od pogodbenih strank ne bi privolila v spremembo, bi obveljala prejšnja pogodba, dokler je ena od obeh strani ne bi odpovedala.
Zakon sicer predpisuje polletni rok za uskladitev pogodb, če je organ nadzora ne bi predlagal, pa je lahko tudi predčasno razrešen.
