Ameriški predsednik Barack Obama se je odločil v Afganistan po hitrem postopku poslati dodatnih 30.000 ameriških vojakov, ki naj bi skupaj z do 10.000 dodatnimi vojaki Natovih zaveznic spremenili potek več kot osemletne vojne, ki lahko pomembno vpliva na možnosti za drugi Obamov predsedniški mandat. Načrt pa naj ne bi predvideval le hitre napotitve, ampak tudi hiter umik, saj naj bi se ameriška vojska iz države začela vračati precej pred koncem leta 2012, po nekaterih napovedih že julija 2011.

Ameriški predsednik je imel ponoči po našem času napovedan televizijski nagovor državljanom z vojaške akademije West Point, da pojasni svojo novo strategijo do Afganistana, ki ga je med predvolilno kampanjo označil kot prvo fronto vojne proti teroristom. Glavne točke strategije so predstavniki Bele hiše, kot je običaj, medijem neuradno razkrili že pred govorom.


Največja napotitev po napadu na Irak

30.000 vojakov je sploh največja ameriška napotitev v tujino po napadu na Irak marca 2003. Obamova strategija se po mnenju analitikov očitno precej zgleduje po Bushevem povečanju števila enot v Iraku v začetku leta 2007, ki so ga zelo kritizirali in mu je nasprotoval tudi senator Obama, vendar se je napotitev 21.000 vojakov skupaj z drugimi ukrepi in političnimi potezami v Iraku izkazala kot učinkovita.

Največje presenečenje nove Obamove strategije, ki je po mnenju republikanskih kritikov nastajala »predolge« tri mesece, je nagla napotitev vojakov in predvideni urnik umika. Doslej je prevladovala ocena, da naj bi vojaki v Afganistan prišli postopoma v roku enega leta do osemnajstih mesecev, zdaj pa kaže, da bodo vsi v Afganistanu še pred poletjem oziroma predvidoma do maja. Prvi marinci naj bi v državo morda prišli že za božič. Strategija predvideva zavarovanje urbanih središč, kot je Kandahar, in ustavitev napredovanja talibanov še pred pomladanskimi ofenzivami, bo pa tako hitra napotitev velik zalogaj za obrambno ministrstvo. Upornike naj bi skušali z dobro plačanimi službami in drugimi ugodnostmi prepričati, naj položijo orožje.

Prva naloga ameriške vojske v državi ostaja boj proti Al Kaidi, ki pa naj bi se skrivala predvsem v Pakistanu, zato je za strategijo pomembna tudi ta država, kjer ZDA redno izvajajo napade z letali brez pilota.

Cilj strategije je tudi, da skrb za varnost čim prej prepustijo Afganistancem samim. Vladna vojska je komaj nekje čez polovico od predvidenih 240.000 vojakov, težava pa ni le količina, ampak tudi kakovost. Varovanje pa naj bi zaupali tudi lokalnim skupinam. Nasploh naj bi ameriška vlada čim več projektov skušala izpeljati na lokalni ravni mimo administracije v Kabulu, ki jo obtožuje korupcije.


Zaveznice na polovici

Obamova nova strategija predstavlja tveganje, za katerega se je moral odločiti. Njegova marčevska strategija, ko je v Afganistan poslal dodatnih 17.000 vojakov, očitno ni delovala, saj se je položaj še slabšal. Avgusta je glavni poveljnik ameriških sil v Afganistanu, general Stanley McChrystal, ki ga je Obama sam izbral za položaj, v odmevnem poročilu ocenil, da bo vojna verjetno izgubljena, če ZDA v državo ne napotijo vsaj dodatnih 40.000 vojakov.

Povsem mu Obama ni ustregel, vendar naj bi Bela hiša računala, da bodo do 10.000 vojakov prispevale Natove zaveznice. To bo težko uresničljivo, pravijo v Bruslju in drugih evropskih prestolnicah, realna ocena naj bi se gibala bližje številki 5000. Obama se je o tem včeraj po telefonu pogovarjal s številnimi voditelji. Ena najbolj zadržanih do novih napotitev je Nemčija. Kanclerka Angela Merkel je po poročanju agencij Obami dejala, da dodatnih vojakov gotovo ne bo obljubila do januarske mednarodne konference o Afganistanu, ki bo v Londonu. Afganistan bo tudi glavna tema srečanja Natovih zunanjih ministrov jutri in v petek v Bruslju.


Prepričevanje in iskanje denarja

Vseh ameriških vojakov bo v ZDA po novem približno 100.000, skupaj z zavezniškimi pa do 150.000, odvisno od števila napotitev. Obama se je o strategiji včeraj ločeno pogovarjal tudi s predsednikoma Afganistana in Pakistana, Hamidom Karzajem in Asifom Alijem Zardarijem. Strategijo pa mora uspešno predstaviti tudi doma. Precejšen del javnosti in številni člani njegove demokratske stranke stopnjevanju vojne nasprotujejo. Kako odločno – to se bo pokazalo, ko bo kongres sprejemal zakon o financiranju operacij. Po splošnih ocenah stane vsakih 10.000 vojakov do deset milijard dolarjev na leto, kar ob že tako velikem proračunskem primanjkljaju pomeni dodatno finančno težavo, zato se omenja tudi možnost novih davkov. Republikanci so po drugi strani povečanju naklonjeni, vendar pričakovano niso brez kritik na račun Obame, ki bi po njihovem moral vojake poslati že prej in ugoditi zahtevam generala McChrystala.