Slovenija namreč sedaj sodeluje pri "izgradnji" afganistanskih varnostnih sil z desetimi inštruktorji, ki delujejo v okviru italijanskega OMLT, obstaja pa želja in pripravljenost - menda tudi usposobljenost - da bi SV jeseni prihodnje leto prevzela svoj OMLT. Težava pri tej želji vojske je bolj politična kot praktična, saj bi morala Slovenija umakniti nacionalne omejitve, ki pripadnikom mirovne misije za zdaj omogočajo le opravljanje nalog na območju Herata, pri izvajanju nalog pa smejo orožje uporabiti le v samoobrambi - torej če so napadeni.

Na ministrstvu za obrambo sedaj resno razmišljajo o tem, da bi jeseni prihodnje leto prevzeli eno izmed 68 delujočih skupin za urjenje afganistanske vojske, tako imenovanih OMLT. Takšen angažma vojske v Afganistanu ne bi zahteval bistvenega povečanja kontingenta, saj bi s sedanjih 70 pripadnikov število naraslo na 100 do 110. Za mentorstvo pehotnega bataljona bi namreč potrebovali 20 častnikov in podčastnikov, dodatnih 80 do 90 vojakov pa je potrebnih za varovanje in logistiko. Urjenje afganistanskega bataljona, ki šteje do 600 mož, traja od devet mesecev do enega leta, pri čemer gre bataljon skozi vse faze urjenja - od urjenja posameznika do urjenja celotnega bataljona na terenu.

V tej zadnji fazi bi tako SV s svojimi inštruktorji in vojaki iz varovanja sodelovala v povsem bojni operaciji. Čeprav tudi sedaj ne delujejo v povsem mirnodobnih razmerah, bi se stopnja ogroženosti naših enot v Afganistanu nedvomno povečala. Kljub temu da je mogoče v Bruslju slišati, da so najmočnejše zaveznice v zvezi Nato - predvsem pa tiste, ki prispevajo največ sil na najbolj nevarnih območjih (ZDA, Kanada, Velika Britanija in Nizozemska) - pritiskale na preostale članice, naj ali povečajo svojo prisotnost ali vsaj s prevzemanjem bremen razbremenijo že nekoliko utrujene vojske, na ministrstvu za obrambo vztrajno ustvarjajo vtis, da je ideja o lastnem OMLT zrasla na domačem zelniku.

A tudi doma z idejo ministrstva, kot kaže, niso vsi zadovoljni. "Slovenija si bo prizadevala, da pride do jasne politične strategije, da se okrepi politična dimenzija sodelovanja in zmanjša vojaška. Če bomo ocenili, da stvari ne gredo v tej smeri, bomo umaknili sile iz Afganistana," je prejšnji teden izjavil premier Borut Pahor, napovedi ameriškega predsednika Obame pa gredo prav v smeri povečane vojaške prisotnosti.

Predsednik Danilo Türk je ob začetku razprav glede prevzema lastnega OMLT izrazil svoje nevtralno stališče do te namere predvsem iz razloga vzpodbuditi potrebno politično razpravo, kajti tudi rešitev za Afganistan je politična in ne vojaška. "Četudi predsednik republike ne bo nasprotoval morebitni končni odločitvi vlade o prevzemu lastnega OMLT, poudarja, da je najprej potrebna politična strategija, ki pa je v tem trenutku ne Nato ne celotna mednarodna skupnost nimata," so sporočili iz urada predsednika. Predsednik Türk sicer podpira načrtovano konferenco v Afganistanu, ki bo 28. januarja prihodnje leto in za katero upa, da bo dala prednost politični strategiji.

Sedaj slovenski vojaki bolj ali manj skrbijo za patruljiranje v okolici baze Arena v Heratu na zahodu Afganistana in za njeno varovanje, vendar delujejo v okviru multinacionalnih sil pod italijanskim poveljstvom. Kot je med obiskom v Afganistanu povedal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Krek, bi s prevzemom lastnega OMLT Slovenija delovala samostojno, kar bi povišalo njen položaj med državami, ki so prisotne v Afganistanu, po drugi strani pa bi tudi bistveno aktivneje prispevala pri poglavitnem cilju mednarodne skupnosti v Afganistanu - da Afganistanci čim prej prevzamejo odgovornost za lastno varnost.

Slovenska delegacija bo po vrnitvi v domovino pripravila posebno poročilo, je še pojasnil Krek. Po tem bo o tem obvestila vlado in pristojna odbora v parlamentu, torej odbora za zunanjo politiko in obrambo. Dejstvo pa je, da vlada tudi za nov razširjen mandat SV v Afganistanu ne potrebuje "žegna" državnega zbora.