Neimenovani ameriški predstavniki po poročanju francoske tiskovne agencije AFP niso želeli govoriti o konkretnih številkah, ki naj bi jih predstavile ZDA, vendar pa naj se ameriške zaveze ne bi bistveno razlikovale od tistih, ki so bile omenjene v kongresu.
Kot je znano, je predstavniški dom kongresa junija sprejel zakon o znižanju izpustov za 17 odstotkov do leta 2020 glede na leto 2005 oziroma za 83 odstotkov do leta 2050. V senatu je v obravnavi bolj ambiciozen načrt, po katerem naj bi izpuste do leta 2020 znižali za 20 odstotkov glede na leto 2005, vendar razprave o tem zakonu v letošnjem letu ni več pričakovati.
To pomeni, da delegacija ZDA ne bo imela mandata za sprejem konkretnih obveznosti glede zmanjšanja izpustov, kar postavlja pod vprašaj uspeh pogajanj v Koebenhavnu, na katerih naj bi svetovni voditelji dosegli dogovor o nasledniku Kjotskega protokola.
Predsednik Obama naj bi se v prihodnjih dneh odločil, ali se bo udeležil konference v Koebenhavnu. Kot voditelj ene od dveh največjih svetovnih onesnaževalk zraka je Obama sicer pod precejšnjim pritiskom mednarodne skupnosti, naj pride na srečanje in naj na njem pokaže dovolj prožnosti ZDA za dosego dogovora.
Sicer pa je najnovejša znanstvena študija, katere izsledke so objavili v ponedeljek, pokazala, da bi se Zemlja lahko v tem stoletju segrela za sedem stopinj Celzija, kar je precej več od dosedanjih napovedi.
Direktor nemškega inštituta za raziskave vpliva podnebnih sprememb PIK Hans Schnellhuber je dejal, da je dokument, ki nosi naziv Koebenhavnska diagnoza, "zadnji poziv znanstvenikov pogajalcem iz 192 držav, ki morajo v Koebenhavnu stopiti na vlak za zaščito podnebja". Poudaril je, da morajo pogajalci "poznati kruto resnico o globalnem segrevanju ter tveganjih, ki so povezana z njo".
