Glavni pogajalec v okviru mednarodne podnebne konference ZN v Koebenhavnu se danes v Bruslju udeležuje izrednega zasedanja okoljskih ministrov EU. Ti razpravljajo o pogajalski taktiki EU za konferenco v danski prestolnici, ki bo potekala od 7. do 18. decembra. V Koebenahvnu bo po besedah de Boerja sprejet paket odločitev, potem pa bo potrebnih nekaj mesecev za to, da se to pretvori v pravno zavezujoč dogovor. To po njegovem mnenju ne bi smelo biti težko, če bo dogovor resnično jasen, specifičen in celovit. Tako bi bilo namreč treba v nadaljevanju doreči le pravne podrobnosti.

De Boer je ob tem danes poudaril, da od evropskih vlad pričakuje, da se odkrito pogovarjajo z ZDA in državami v razvoju ter pomagajo gostiteljici Danski doseči dogovor - predvsem z opredelitvijo jasnih ciljev za zmanjšanje izpustov in glede finančne podpore. Glede ZDA je de Boer poudaril, da je to pomemben košček sestavljanke, ki še manjka. A hkrati je ocenil, da bi bili nakazani cilji, da ZDA izpuste zmanjšajo za od 17 do 20 odstotkov od leta 2010 do leta 2020 v primerjavi z letom 2005, "zelo ambiciozni", tudi v primerjavi s cilji EU.

Od držav v razvoju, predvsem Kitajske, Indije in Brazilije, pa glavni pogajalec pričakuje, da bodo v Koebenhavnu jasno povedale, kakšne so njihove prioritete v nacionalnem ukrepanju v boju proti podnebnim spremembam. Ob tem poudarja, da so jim razvite države dolžne pomagati uresničevati njihove cilje. Glede Kitajske je de Boer prepričan, da želi trdne zaveze, in pravi, da so mu kitajske oblasti zagotovile, da bodo v Koebenhavn prišle z jasnim načrtom. Premiki so po mnenju glavnega pogajalca tudi na strani Rusije.

Kar zadeva Afriko, pa je de Boer v odgovoru na vprašanje, ali se boji, da bodo afriške države zaradi nejasnosti glede financiranja protestno zapustile srečanje v Koebenhavnu, kot so storile v Barceloni, odgovoril, da je bil njihov odziv v Barceloni izraz frustracij, ker ni napredka v pogajanjih o zmanjšanju izpustov v industrijskih državah, ne zaradi financiranja, čeprav je jasnost glede financiranja po njegovem mnenju potrebna za uspeh. O tem, ali EU še ima vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, kot trdi sama, pa je de Boer menil, da jo nedvomno ima, ampak da se s signali iz Japonske in Kitajske "klub vodilnih na srečo širi".

Številna ugibanja glede resnosti podnebnih sprememb, ki se v pričakovanju konference v Koebenhavnu vse bolj stopnjujejo, je de Boer danes komentiral z besedami, da je v "podnebni znanosti zelo težko natančno reči, kaj je res in kaj ni". Po poročanju danskih medijev je udeležbo na konferenci v Koebenhavnu napovedalo že 65 svetovnih voditeljev, glavni podnebni pogajalec pa pričakuje, da se bo to število še povečalo.

Po mnenju de Boerja je vprašanje, ali bodo sprejeti cilji za zmanjšanje izpustov do leta 2020 ali 2025, še odprto, je pa po vsekakor nujno, da so opredeljeni tudi ti, ne le dolgoročni cilji, torej le do leta 2050, saj je treba k ukrepanju zavezati tudi današnje, ne le jutrišnjih politikov. "Mnogi od današnjih, vključno z mano, bomo namreč leta 2050 že pod rušo," je sklenil de Boer.