V danski prestolnici bo decembra velika mednarodna podnebna konferenca, katere cilj je doseči ambiciozen globalni dogovor o nasledniku Kjotskega protokola, ki sedaj ureja zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov na globalni ravni in se izteče leta 2012. Problem Kjotskega protokola je predvsem dejstvo, da ga niso ratificirale ZDA, obenem pa k boju proti podnebnim spremembam ne zavezuje držav v razvoju, temveč le 37 industrializiranih in tranzicijskih držav.

Čeprav pogajanja o besedilu novega globalnega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam in blaženju njihovih posledic potekajo že dve leti, pa svetovne države niso prav nič bliže dogovoru. Nasprotno, zdi se, da je sporazum v slepi ulici, decembrski konferenci, na katero so tako okoljevarstveniki kot nekateri svetovni voditelji veliko stavili, pa grozi neuspeh.

"Pogovarjali se bomo o težavnih vprašanjih, ki ostajajo odprta, kot so cilji za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in financiranje boja proti podnebnim spremembam ter prilagajanja nanje. Srečanje je priložnost, da resnično pridemo do bistvenih vprašanj, vključno s tistimi najbolj spornimi, saj časa resnično nimamo več veliko," je ob odprtju poudarila gostiteljica, danska ministrica za podnebje in energijo Connie Hedegaard.

Srečanja za zaprtimi vrati se med drugim udeležujejo ministri in visoki predstavniki iz ZDA, Japonske, Kitajske, Rusije, Indije, Brazilije, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Italije, nekaterih afriških in tihomorskih držav v razvoju in evropski komisar za okolje Stavros Dimas.

Po trditvah neimenovanih diplomatskih virov, na katere se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, naj bi Hedegaardova kolegom predstavila predlog zavezujočega političnega sporazuma, ki bi ga sprejeli decembra. Tak kratek politični sporazum bi vseboval zaveze, ki bi jih nato v letih 2010 prevedli v obvezujoč mednarodni sporazum. V političnem dogovoru bi bile tudi srednjeročne zaveze glede zmanjšanja emisij s strani razvitih držav in nabor ukrepov, ki jih bodo za zmanjšanje izpustov sprejele države v razvoju.

Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je danski premier Lars Lokke Rasmussen predlog konec tedna že predstavil voditeljem Azijsko-pacifiškega foruma o gospodarskem sodelovanju (Apec) in zanj dobil zeleno luč Kitajske, Rusije in ZDA.

Hedegaardova je poudarila, da ne gre za zmanjšanje ambicij za Koebenhavn, pač pa za postopek v dveh korakih, pri čemer pa mora politični dogovor vsebovati jasen rok, do kdaj je treba skleniti sporazum, ta pa mor biti čim prej.

S takšnim pristopom se strinjajo tudi v Bruslju. Tiskovna predstavnica Evropske komisije Pia Ahrenkilde Hansen je danes povedala, da se pripravlja operativni dogovor, ki bo temeljil na realnih političnih zavezah z vseh strani, pri čemer naj bi tak dogovor vseboval številke tako o ciljih kot o financiranju.

"Delamo na operativnem dogovoru, ki ga lahko hitro prevedemo v pravno zavezujoč sporazum, kar seveda ostaja naš cilj," je povedala.

Voditelji držav članic Evropske unije so se sicer na zasedanju konec oktobra zavzeli za sklenitev globalnega, ambicioznega in celovitega dogovora na konferenci v Koebenhavnu, vendar pa je EU kot kaže že nekoliko popustila, potem ko so voditelji Apeca, med njimi ameriški predsednik Barack Obama in kitajski predsednik Hu Jintao, konec tedna ugotovili, da je dogovor o pravno zavezujočem sporazumu v danski prestolnici malo verjetna.

Problem je predvsem obotavljanje ZDA, tako glede srednjeročnih ciljev zmanjšanja emisij do leta 2020 kot glede mednarodne finančne pomoči državam v razvoju pri boju proti podnebnim spremembam in prilagajanju nanje.

V mednarodni nevladni okoljski organizaciji Greenpeace so EU, ki se je doslej kot edino izmed velikih svetovnih gospodarstev zavezala k jasnim srednjeročnim ciljem in vsaj omenila številčne ocene, ko gre za finančno pomoč, pozvali, naj se ne zadovolji s političnim dogovorom.

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je glasna zagovornica globalnega ukrepanja v luči podnebnih sprememb, se je po besedah njenega tiskovnega predstavnika Christopha Steegmansa odločila, da se bo koebenhavnske konference udeležila osebno in skušala preprečiti, da bi njeni rezultati preveč razvodeneli. Tudi sama pa se zaveda, da pravno zavezujočega sporazuma ne bo moč doseči.