"Pitna voda je zaradi dezinfekcije mutagena in to že dolgo vemo," je nadaljeval DeMarini, "vendar če vode ne bi dezinficirali, bi še danes imeli kolero."

Dezinfekcija uniči mikroorganizme

Z dezinfekcijo v vodi uničijo organske primesi, predvsem mikroorganizme, ki povzročajo nalezljive bolezni. Z dezinfekcijo vode torej preprečujemo širjenje nalezljivih bolezni. Za dezinfekcijo pitne vode se običajno uporabljajo različna kemijska sredstva: plinski klor, hipokloritne spojine, klorov dioksid, ozon in nekateri fizikalni postopki. Kloriranje je najpogosteje uporabljen postopek dezinfekcije pitne vode.

Vendar dezinfekcijska sredstva ne reagirajo samo z mikroorganizmi, temveč tudi z drugimi sestavinami vode, pri čemer nastajajo nekatere nove snovi - stranski produkti dezinfekcije, ki lahko predstavljajo nevarnost za zdravje. Po kloriranju na primer nastanejo trihalometani (THM).

V zadnjih desetletjih so znanstveniki v številnih študijah preučevali učinke teh stranskih produktov, vendar v glavnem na miših in podganah. DeMarini je te študije zbral in naredil sintezo izsledkov. Študije se nanašajo na kar 85 različnih stranskih produktov dezinfekcije vode; 11 med njimi je t. i. reguliranih in pristojne službe spremljajo njihovo vsebnost v pitni vodi. Študije so pokazale, da jih je večina rakotvornih in genotoksičnih (povzročajo genske mutacije) na miših in podganah, nekateri pa so izkazali rakotvornost in genotoksičnost tudi na človeških študijah.

Vendar klorirano vodo ne le pijemo, pač pa se z njo tudi umivamo, kloriranje pa uporabljajo tudi za dezinfekcijo bazenske vode, v kateri plavamo. Stranski produkti dezinfekcije lahko pri plavalcih povzročajo kožne spremembe zaradi neposrednega stika kože z vodo, škodljivo lahko deluje vdihovanje vodnih hlapov, s stranskimi produkti pa povezujejo tudi nastanek raka mehurja. Tako so v eni od študij ugotovili, da imajo plavalci, ki plavajo v kloriranih bazenih, 1,6-krat večje tveganje, da bodo zboleli za rakom mehurja.

Kot je pojasnil DeMarini, je namreč nedavna epidemiološka študija pokazala, da je večje tveganje za razvoj raka mehurja, ki ga pripisujejo pitni vodi, povezano s tremi dejavniki: vsebnostjo THM v vodi, izpostavljenostjo stranskim produktom prek kože in vdihavanja hlapov in prisotnosti gena GSTT1-1. Tako naj bi kožna izpostavljenost stranskim produktom bolj povečevala tveganje za rak mehurja kot oralna izpostavljenost - plavanje in umivanje s klorirano vodo naj bi torej predstavljalo večjo nevarnost za zdravje kot pitje iste klorirane vode. Tveganje za rak mehurja je večje, če imate gen GSTT1-1, ki pa ga ima večina populacije. Ob tem velja poudariti, da je rak mehurja sicer zelo redek rak; tako je po podatkih Registra za rak leta 2006 v Sloveniji za to boleznijo zbolelo 258 ljudi. Rak mehurja je pri moških predstavljal 2,9 odstotka vseh rakavih obolenj, pri ženskah pa še manj.

Alternativa

Vodo lahko namesto s kloriranjem dezinficirajo tudi z ozoniranjem, to je vpihovanjem kisika, bogatega z ozonom; to zagotavlja mikrobiološko varnost in nima škodljivih učinkov, vendar je ta postopek drag, pogosto pa tudi nezadosten, je opozoril znanstvenik. Škodljivi učinki se povečajo, če ozoniranju dodajajo druga dezinfekcijska sredstva. Ozonirana je na primer voda v plastenkah. Ponekod vodo v bazenih bromirajo, pitno vodo pa lahko dezinficirajo tudi s kloraminom. To resda zmanjša prisotnost stranskih produktov, povezanih s klorom, a po drugi strani povzroči nastanek drugih, včasih še bolj genotoksičnih stranskih produktov.

Učinkovito filtriranje

Skoraj vse te stranske produkte dezinfekcije pa lahko iz vode odstranimo s filtriranjem z ogljem. Učinkoviti so tudi drugi filtri, a jih je treba redno menjavati, je opozoril DeMarini. Sam doma uporablja sistem reverzibilne osmoze. V ZDA je mogoče kupiti tudi filtre za prho, saj je, kot rečeno, tuširanje lahko bolj problematično od pitja vode. Sam ne pije vode iz plastenk. "Svetujem, naj ljudje pijejo vodo iz vodovoda, saj je ta voda kljub vsemu varna, če pa kdo želi, naj namesti filter. Opozoriti sem želel, da je voda, ki pride iz pipe, varna, a ni povsem varna, saj obstaja zelo majhno tveganje za razvoj zdravstvenih težav zaradi dezinfekcije vode. Odločitev družbe pa je, ali želi pri zagotavljanju pitne vode nameniti še več denarja, da izniči še to tveganje," je zaključil David M. DeMarini.