Pred dnevi objavljena letna poročila razkrivajo, da je največjih 26 gradbincev lani ustvarilo vsega 41,6 milijona evrov čistega dobička oziroma 16 odstotkov manj kot leto prej. Vendar sliko izkrivljajo predvsem povečane vrednosti zalog in nedokončane proizvodnje, ki pozitivno vplivajo tako na skupne prihodke kot na dobiček in posledično kapital. Brez tega učinka bi več kot polovica analiziranih družb leto 2008 zaključila z izgubo, več pa bi jih moralo razglasiti celo insolventnost, saj bi izguba presegla vrednost njihovega kapitala.
Toda povečane vrednosti zalog niso "popravile" vseh rezultatov analiziranih gradbincev. Skupina CPK, Gradbeno podjetje Grosuplje, Skupina SGP Pomgrad in Vegrad so namreč lani celo zmanjšali vrednost nedokončane proizvodnje in zalog, kar je imelo negativen vpliv na njihov dobiček. Pri Vegradu velja sicer opozoriti, da konsolidiranega letnega poročila še niso pripravili, tako da ni znano, ali so tudi na ravni skupine zmanjšali vrednost zalog in nedokončane proizvodnje. Še konec leta 2007 je imela Skupina Vegrad 102,7 milijona evrov zalog, finančni dolg pa je znašal 144,7 milijona evrov.
Gradbince potapljajo zaloge in posojila
Analizirane gradbene družbe so imele konec preteklega leta v zalogah v povprečju vezanih že okoli 23,7 odstotka sredstev, kar je 4,9 odstotne točke več kot leto prej. Istočasno se je za 5,1 odstotno točko povečal tudi delež finančnega dolga. Konec minulega leta je finančni dolg v povprečju predstavljal že kar 37,5 odstotka vseh obveznosti, medtem ko je bil povprečen delež kapitala v obveznostih le še 16-odstoten. Tako ne preseneča, da je v letnih poročilih za leto 2008 ena izmed najpogostejših besed "hipoteka". Zaradi finančnih težav, krize v gradbeništvu, padca prometa z nepremičninami... so namreč banke opazno zaostrile pogoje kreditiranja, pri reprogramu posojil pa so morali gradbinci lani pristati tudi na vpis plomb oziroma hipotek na njihove nepremičnine, zemljišča in preostalo premoženje.
***Na tej povezavi lahko vidite večjo tabelo s ključnimi kazalci poslovanja največjih slovenskih gradbenih skupin in podjetij***
Dolga pot do razdolžitve
Med analiziranimi gradbinci bi se najhitreje razdolžili Skupina GIC Gradnje, SŽ-ŽGP in SGP Pomgrad, saj bi že z enoletnim dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) lahko poplačali od 57,9 do 81,5 odstotka finančnega dolga. Na drugi strani lahko Skupina Gradis skupina G, Gradis gradbeno podjetje Celje, Stavbar Gradnje in SGP Zasavje Trbovlje z EBITDA pokrijejo praktično le obresti na posojila. Ob upoštevanju lanskega poslovanja, ki bo v veliki večini primerov znatno boljše kot letošnje, bi analizirane gradbene družbe in skupine za odplačilo finančnega dolga v povprečju potrebovale od osem do enajst let.
Na prekomerno zadolžene lastnike ni mogoče računati
Velika večina največjih slovenskih gradbenih družb je bodisi v lasti drugih domačih gradbenih koncernov bodisi jih lastniško obvladujejo njihovi menedžerji. Zaradi krize v gradbenem in finančnem sektorju na izdatnejšo finančno pomoč tako ne more računati nobena od teh družb. Večina menedžerskih prevzemov je namreč temeljila predvsem na kratkoročnih bančnih virih, da se menedžerji z bankirji le stežka dogovorijo za podaljšanje teh posojil, pa pričajo tudi izplačila vse večjih dividend, s katerimi menedžerji odplačujejo svoja posojila.
Kot pojasnjujejo analitiki, bi največja slovenska gradbena podjetja dolgoročne vire financiranja lahko zbrala z izdajo obveznic. Vendar je uspeh vprašljiv, saj bi investitorji v obveznice zahtevali številna razkritja in bolj transparentno poslovanje, čemur so se gradbinci doslej upirali.
