CPM, ki mora v prihodnjih dveh tednih Darsu posredovati bančno garancijo za dobro izvedbo del v višini šest milijonov evrov, tako ostajata dve možnosti. Če bodo v CPM na sodišče vložili zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu, bi si v tem primeru kupili nekaj mesecev časa. Kljub temu pa bi moralo gradbeno podjetje v lasti Janeza Škoberneta ob tem podrobneje utemeljiti, kakšne ukrepe (na primer povečanje kapitala) načrtuje za odpravo domnevne insolventnosti. Druga možnost, ki so ji vsaj za zdaj po naših informacijah v CPM bolj naklonjeni, je obramba pred zahtevo upnika z bilanco stanja in poslovnimi izkazi, ki naj bi dokazovali, da premoženje družbe še vedno presega njene obveznosti, kar bi pomenilo, da ta po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ni insolventna.

Po neuradnih podatkih je imel CPM v prvih šestih mesecih leta ob 15 milijonih evrov kapitala za skoraj 115 milijonov evrov dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti, pri čemer naj bi bankam dolgoval okoli 47 milijonov evrov, dobrih pet milijonov evrov manj pa dobaviteljem. Na drugi strani je imela družba za skoraj 63 milijonov evrov kratkoročnih poslovnih terjatev, v prvi polovici leta pa naj bi ustvarila okoli štiri milijone evrov dobička. Družba je uradno še vedno lastnica manjšega paketa delnic Pivovarne Laško, ki ga je sicer že lani prodala Škobernetovemu podjetju Ekos, a to CPM še ni nakazalo kupnine.

Tudi sicer vložitev zahteve za stečaj CPM odpira več vprašanj. Prvo je povezano z datumom njene vložitve, ki skoraj sovpada s trenutkom, ko je podjetje po dolgem boju dobilo v podpis 64,5 milijona evrov vredno pogodbo za gradnjo predora. Napovedi, da bo eden izmed upnikov vložil tovrstno zahtevo, je bilo namreč že vsaj dva meseca mogoče slišati tudi iz krogov blizu SCT Ivana Zidarja, ki je na razpisu za Markovec oddal 17 milijonov evrov višjo ponudbo. Prav tako ni znano, kdo bo gradil predor v primeru, če bo sodišče razglasilo začetek stečajnega postopka v CPM. Po pravilih mora s poslom nadaljevati drug partner v konzorciju, torej avstrijski Alpine Bau, pri čemer bo pomemben tudi podatek, ali ta v konzorciju res uradno sodeluje prek kapitalsko "prazne" slovenske podružnice, kot je SCT zatrjeval v postopku pred državno revizijsko komisijo.

primoz.cirman@dnevnik.si