Direktor Uniona Olimpije Igor Dolenc in trener Jure Zdovc sta bila dan pred tekmo gosta na tiskovni konferenci ob robu scenarija za otvoritev desete sezone v zgodovini evrolige, kjer sta sedela v ugledni družbi izvršnega direktorja evrolige Jordija Bertomeuja in predsednika Maccabija Shimona Mizrahija. Ta je Slovence pozdravil z besedami: »Gostimo svoje odlične prijatelje iz Ljubljane. Naj na tekmi zmaga boljši.« Maccabijev trener Pini Gershon je medtem dober meter stran ošabno vihal nos nad dejstvom, da je šla Olimpija v evroligo s proračunom 1,5 milijona evrov za člansko ekipo. Izraelci imajo namreč za svoje košarkarje desetkrat več denarja.
In prav zaradi Mizrahija se je tekma začela s četrturno zamudo, ker so mu Izraelci priredili sprejem ob njegovem 70. rojstnem dnevu in 40-obletnici njegovega predsednikovanja v Maccabiju. Ljubljančani, kot da so podlegli pogledu na veliko torto, ki so jo stričku Shimonu na vozičku pripeljali na sredino igrišča. Do 9:7 je še šlo nekako. Ljubljančani so vse preveč hiteli in Maccabijevi atleti so začeli uveljavljati svojo moč, hitrost in tudi natančnost. Začeli so večati prednost in čeprav je Sani Bečirovič pozabil na bolečine v hrbtu, nas pa na trenutke spomnil na svoj talent, sam ni mogel vsega. Po nekaj neumnostih Bavčića in Golubovića so Izraelci eksplodirali in ni čudno, da so visoko dobili prvi polčas.
Drugi polčas so ljubljanski košarkarji začeli bolje. Po nekajminutni čvrsti obrambi in ob »bombah« z razdalje v napadu (Djordjević, Bečirovič) so prišli le na sedem točk, toda Alan Anderson in Andrew Wisniewski sta vsakič spet dvignila dvorano na noge, Maccabi pa do nove varne prednosti. Zadnji spodoben izid za Union Olimpijo je bil pri 48:38, kajti v zadnji četrtini je košarka v Nokia Areni tekla po enosmerni cesti, po kateri je Maccabi atraktivno vozil proti ljubljanskemu košu.
