"Fejst moramo delati, zlasti vinogradnice, saj je v vinogradu veliko ročnega dela. Poljedelke pa so bolj gospe. Delajo nekoliko manj kot me, kajti polja obdelajo s stroji," pojasni Dana Borko, ki vse posle na kmetiji vodi sama, moške roke ni pri hiši, in ker se ob vinogradništvu ukvarja tudi s turizmom, dopustov ne pozna več.

Statistika kaže, da v Sloveniji skoraj 70 odstotkov kmečkih žensk za svoje delo sploh ne dobi plačila, ker delajo na domači kmetiji kot pomagajoči družinski člani. Poslanec SLS Janez Ribič tudi opozarja, da so na kmetijah težave s plačevanjem pokojninskega zavarovanja, saj je, zlasti na manjših, denarja običajno dovolj le za moževo pokojninsko zavarovanje, zato kmečke žene po moževi smrti padejo na socialno dno. Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, ki združuje okoli šest tisoč kmečkih žena (še približno enkrat toliko jih je zunaj združenja), pa dodaja, da je hud problem na kmetijah tudi zdravstveno zavarovanje in posledično nadomestilo v primeru bolezni ali poškodb.

"Ob svetovnem dnevu kmetic si želim, da bi se nam oblaki razjasnili, da bi dobili nazaj vizijo, da bi smeli kmetovati in da bi to počeli z veseljem," našteva Uletova. Opozarja predvsem na lažno upanje, da bi lahko bile kmetije odrešitev za vse tiste, ki zaradi stečajev podjetij ostajajo brez službe. "Kmetije tega bremena ne bodo zmogle, saj so zaradi nizkih odkupnih cen in visokih proizvodnih stroškov same v velikih težavah," dodaja.

Kmetice se na podeželju množično združujejo v aktive in društva kmečkih žena. "Tega ne počnejo zato, ker bi imele preveč časa, temveč zato, ker se želijo naučiti česa novega, si izmenjati izkušnje, osebnostno rasti, pridobivati samozavest in se na koncu koncev imeti fino," poudarja Nevenka Marija Kovač, predsednica Društva žena in deklet na podeželju Ig. Izkušnje kmečkih žena iz nekaterih drugih držav po njenem kažejo, da je Slovenkam vendarle lepo. "Bile smo v Andaluziji, kjer se v društva, kakršno je naše, kmetice združujejo predvsem zaradi psihične pomoči, ki jo tam dobijo, saj imajo zaradi konflikta moški - ženska hude socialne in psihične težave," svoja opažanja strne Nevenka Marija Kovač in se hkrati veseli jutrišnje predstavitve knjige Ko zadiši po peki na Ižanskem, v kateri so članice društva zbrale recepte za peko, po katerih ižanske ženske pečejo danes, nekaj pa je tudi starih receptov, najstarejši iz leta 1927.