Razpis za razvoj centrov odličnosti smo na MVZT objavili že maja letos. Da bodo rezultati razpisa znani okoli 15. septembra, smo novinarjem, ki jih je to zanimalo, povedali že v začetku julija, ko še ni bilo mogoče predvideti, ali bosta dva kroga rektorskih volitev in kdo izmed kandidatov se bo uvrstil v drugi krog.

Prav tako ne drži trditev Domna Caharijasa o favoriziranju naravoslovno-tehničnih ved. Razpis za razvoj centrov odličnosti ni vseboval omejitev po vedah. V njem so bili namreč centri odličnosti definirani kot celosten, interdisciplinarni raziskovalno-razvojni program. V sklopu ocenjevanja znanstvene in tehnološke odličnosti in kakovosti partnerstva sta bili zato kot merilo izpostavljeni tudi interdiciplinarnost in transdisciplinarnost, z vključevanjem tako naravoslovno-tehničnih kot družboslovno-humanističnih vsebin.

Razpis torej v ničemer ni favoriziral naravoslovnih in tehničnih konzorcijev v škodo družboslovnih in humanističnih, temveč je spodbujal sodelovanje področij znotraj posameznih centrov. To je lepo izraženo v enem od na razpisu uspelih konzorcijev, Centru odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo, ki ga je kot prijavitelj prijavila (družboslovna) Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, kot partnerji v konzorciju pa so tudi Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Nacionalni inštitut za biologijo, Institut Jožefa Stefana ter štiri visokotehnološka podjetja.

Žal je bil razpis za centre odličnosti res zlorabljen v času rektorske predvolilne tekme, vendar ne s strani MVZT ali novega rektorja Univerze v Ljubljani.

Razpis za razvoj centrov odličnosti je prvi razpis te vrste v Sloveniji in je namenjen prav spodbujanju in ustvarjanju pogojev za koncentracijo znanstvenega potenciala iz vse Slovenije na ključnih petih področjih, ki jih ni opredelilo MVZT, pač pa so bila določena v Nacionalnem raziskovalno-razvojnem programu, ki ga je sprejel državni zbor. Pri centrih odličnosti torej ni govora o politiki, temveč o tem, ali bo Slovenija v prihodnosti imela tudi vrhunsko znanost, ki bo konkurenčna v evropskem in svetovnem merilu, ali ne.

Nataša Gerkeš, Služba za odnose z javnostmi