"Slovenija je odprta družba, v kateri se mora vsak posameznik počutiti svobodno in imeti pravico izkazati versko svobodo. Institucije, ki skrbijo za to, morajo imeti za to tudi možnosti in v kolikor je pri tem potrebno sodelovanje z državo, bo država svojo dolžnost tudi opravila," je ob posvetu dejal Pahor.

Med vsemi svobodami, ki jih uživamo, ima namreč po njegovih besedah tudi verska svoboda svoje mesto. Zato je "pomembno, da institucije, ki predstavljajo ljudi različnih verskih opredelitev, v dialogu z državo rešijo vsa strateška in praktična vprašanja".

Po Pahorjevem mnenju so predsodki v zvezi z Guličem morda do neke mere celo koristni, "saj se želi Gulič dokazati kot nekdo, ki je vreden zaupanja in verodostojen na svojem delovnem mestu". Gulič po premierovih ocenah razume občutljivost problema in je zelo tenkočuten, kar bo "v kratkem presenetilo vse predstavnike verskih skupnosti".

Na vprašanje, ali je imel razumevanje za pomisleke verskih skupnosti, zlasti Rimskokatoliške cerkve, in sicer v luči nedavnega zapleta v Vatikanu, je premier pojasnil, da ima država suvereno pravico, da imenuje visoke uradnike na položaje in si ne sme dovoliti, da bi se tretje države vtikale v to suverenost. "Drugo vprašanje pa je, kako njene odločitve vplivajo na odnose med državama, na primer s Svetim sedežem," je dodal. Po njegovih besedah pri tem obe strani pospešeno iščeta odgovore na praktična in strateška vprašanja.

Sveti sedež je bil, tako Pahor, ena od prvih držav, ki je priznala Slovenijo in to moramo po njegovih besedah vedno ceniti. Izpostavil je nuncija, ki ima že 18 let težave s sedežem nunciature, slovenska vlada pa po Pahorjevih besedah ta problem pospešeno rešuje in bo verjetno rešen še do konca meseca. Vlada ima, pravi, še druge projekte z verskimi skupnostmi, "ki bodo lahko v kratkem ugotovile, da se lahko zanesejo na besede slovenske vlade".

Izpostavil je še odločitev vlade, da ministrstvu za obrambo poveri izdelavo študije, ki bo govorila o morebitni uvedbi škofije v slovenski vojski. Po njegovih besedah je namreč Slovenija edina država, ki škofije v vojski nima. Po Pahorjevih besedah si želijo ugotoviti, ali je ustanovitev ordinariata mogoča, morda že v tem mandatu.

"Gre za to, da se uredijo odnosi tako, da se ljudje v verski opredelitvi počutijo svobodne in hkrati verska svoboda spoštuje meje, določene v ustavi. Da so torej država in verske skupnosti ločene," je še poudaril.

Gulič je v izjavi za STA pred posvetom izrazil prepričanje v dobro sodelovanje vlade in verskih skupnosti. Na nošenje njegovih simbolov v času pred imenovanjem, kar je sprožalo veliko polemik v javnosti, pa se po njegovem prepričanju niso odzivale verske skupnosti, "ampak neki drugi svet", zato glede tega ne pričakuje zapletov z verskimi predstavniki. Na posvet je po njegovih besedah prišlo 27 verskih skupnosti, kar je štirikrat več, kot je običajno. "Vidim, da je volja pozitivna in ta gnojnica, ki se je polivala, ni ničemur koristila," je še ocenil Gulič.