Premiera sta se v Rimu med drugim dotaknila, kot omenjeno, tudi vprašanja gradnje plinskega terminala v Žavljah pri Trstu in se dogovorila, da bo do ministrskega sestanka v Ljubljani, ki ga je italijanska stran nedavno odpovedala, prišlo že v začetku oktobra.

"Konferenca med ministrstvi, ki je bila preložena, je bila preložena zaradi tehničnih razlogov, ne političnih," je po poročanju TV Slovenija povedal slovenski premier in dodal, da bo na preloženem srečanju govora o vseh odprtih vprašanjih, tudi o terminalu v Žavljah, pri katerem si "Slovenija želi in zahteva, da dobi popolnoma jasne in odkrite podatke o tem, kakšni so okoljevarstveni učinki morebitne izgradnje takšnega terminala".

Pahor je po poročanju TVS Berlusconiju še dejal, da bi lahko prišlo tudi do tožbe na Sodišče Evropskih skupnosti v Luksemburgu, če bi Italija vztrajala pri gradnji terminalov, ne da bi pri tem odstranila vsakršne dvome o njihovih morebitnih škodljivih vplivih na okolje.

Italijanski predsednik vlade, tako nacionalna televizija, pa je povedal, da projekta sicer osebno ne pozna, da pa si ga bo ogledal. Berlusconi je obenem zagotovil, da italijanska stran dokumentacijo v zvezi s terminalom še pripravlja in da bodo pogovori v zvezi s tem med državama potekali še naprej.

Hrvaški, italijanski in slovenski predstavniki organizacij za zaščito okolja, združeni v mrežo AdriaticGreenNet (AGNet), so sicer danes v Piranu predstavili svoja stališča do gradnje plinskega terminala v Žavljah. Po mnenju italijanske predstavnice Elene Gobbi ima karte v rokah Slovenija, ki bi morala pravico iskati na evropskem sodišču.

Premiera sta se dotaknila tudi vprašanja slovenske manjšine v Italiji, kjer je Pahor izrazil upanje, da bo italijanska vlada izpolnila obveznosti do manjšine. Pahor je po poročanju televizije potrdil, da je italijanski premier zagotovil, da italijanska vlada letos - drugače kot lani - v predlogu proračuna za prihodnje leto ne bo zmanjševala sredstev za slovensko manjšino v Italiji.

Slovenski premier je italijanskemu kolegu prenesel tudi pričakovanja Slovencev v Italiji o višini zneska, ki ga za prihodnje leto pričakujejo za delovanje svojih organizacij in društev. Za kolikšen znesek gre, ni povedal, naj bi pa bil nekoliko višji od lanskega.

"Tako v pogovoru na štiri oči kot na pogovorih na delovnem kosilu sem dobil potrebna zagotovila, da bo italijanska vlada upoštevala dejstva, da sta manjšini, tako italijanska v Sloveniji kot slovenska v Italiji, tako s finančnega kot z drugih vidikov potrebni pomoči in razumevanja obeh vlad, tudi v teh kriznih časih," je povedal Pahor.

Berlusconi pa je po srečanju s Pahorjem med drugim še dejal, da je med Italijo in Slovenijo nekaj odprtih problemov, na čemer sicer vladi delata s ciljem ohraniti dobrososedske odnose. Italijanski premier je pri tem prepričan, da "bomo razrešili vse majhne probleme, ki obstajajo", je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa.

Berlusconi je obenem izpostavil, da ima s Pahorjem vedno dobre odnose, tako na osebni kot politični ravni, med drugim tudi na račun tega, ker Pahor dobro govori italijanski jezik. Odnose med državama je ocenil kot odlične in dodal, da italijanska manjšina v Sloveniji šteje 3000 ljudi, medtem ko v Italiji živi 30.000 Slovencev.

"Oboji imamo zakonodajo, ki spoštuje manjšine, trgovinska menjava je obsežna," je dejal in dodal, da je Italija druga najpomembnejša slovenska zunanjetrgovinska partnerica za Nemčijo. Premiera sta sicer spregovorila tudi o Kosovu.

Pahor, to je bil njegov prvi uradni obisk v Rimu, se je v nadaljevanju obiska srečal tudi s podpredsednikom Industrijskega združenja Confindustria Giuseppejem Morandinijem in skupino italijanskih gospodarstvenikov. Dotaknili so se predvsem gospodarskega sodelovanja med državama, poleg tega pa so spregovorili tudi o možnosti organizacije skupne gospodarske konference, ki bi jo pripravili obe državi.

Že dopoldne je Pahor obiskal tudi Sveti sedež, kjer ga je sprejel vatikanski državni tajnik Tarcisio Bertone. Slednji je Pahorju prenesel pozdrave Papeža Benedikta XVI., ki se trenutno mudi v svoji poletni rezidenci, kjer obiskov ne sprejema. Prav zato naj bi Pahor že v prihodnjih dveh ali treh mesecih znova odpotoval v Vatikan, kjer naj bi ga sprejel tudi papež.

S prefektom Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja kardinalom Francem Rodetom je v nadaljevanju med drugim spregovoril tudi o imenovanju Aleša Guliča za novega direktorja urada za verske skupnosti. Pahor je Rodetu zagotovil, da bo Gulič svoje naloge opravljal korektno do vseh verskih skupnosti, tudi do katoliške.

Pri vsem tem velja na temo italijansko-slovenskih odnosov sicer omeniti še, da je ministrstvo za promet, ki ga vodi Patrick Vlačič, v začetku septembra v medresorsko usklajevanje vložilo predlog sporazuma z Italijo o skupni pripravi in projektiranju železniške proge med Divačo in Trstom, je danes poročal Dnevnik.

O tem naj danes v Rimu sicer ne bi bilo govora, je pa dokument po informacijah časnika razburil ministrstvo za zunanje zadeve in diplomatske kroge, ki ocenjujejo, da Slovenijo postavlja v strateško podrejen položaj. Namesto načrtovani novi progi med Koprom in Divačo, ki je ključna za obstoj Luke Koper, naj bi namreč dajal prednost povezavi s tržaškim pristaniščem.

Tako iz besedila sporazuma, ki ga je pripravilo Vlačičevo ministrstvo, kot z uradne spletne strani Evropske komisije je sicer mogoče razbrati, da naj bi Slovenija in Italija pripravili idejno, zaključno in izvedbeno projektiranje za povezavo Divača-Koper. Za to naj bi v naslednjih štirih letih namenili kar 101,4 milijona evrov, pri čemer bo polovico stroškov pokrila Evropska komisija.

Pri tem Dnevnik izpostavlja, da bo večji delež preostalega denarja prispevala Slovenija, natančneje 28,7 od skupno skoraj 49 milijonov evrov. Kljub temu naj bi vsaj v prvi fazi glavno besedo v projektu kot njegov koordinator imela Italija. Šele v mesecih po podpisu sporazuma naj bi Slovenija in Italija ustanovili skupno izvršilno telo, v katerem naj bi sedeli tudi predstavniki Evropske komisije.