Besedilo in foto:Boris Lenič

Saj ni treba biti veliki umetnik, da dandanašnji na štirih dolžinskih metrih in med štirimi kolesi najdeš dovolj prostora štirim potnikom, za silo tudi petemu. Je pa prijetno, če ima tak avto še svojo (značilno) dušo, kar je razvojnim strokovnjakom zagotovo uspelo pri Citroënovem C3 picassu in Kiinem soulu, novejšima predstavnikoma vse številnih manjših enoprostorcev.

Po zaobljenih linijah, nagajivih karoserijskih podrobnostih in ne nazadnje živahni zelenorumeni barvi bi rekli, da je imel pri citroënu res prste vmes slavni Picasso. Na drugi strani pa kravatasto zategnjeni in v črne obleke odeti korejski inženirji, ki so bistveno bolj resni podobi dali vsaj živahnejše ime - soul (duša). Eno je jasno: čeprav na zunaj tako različna avta, oba vzbujata med ljudmi, ki se vozijo ali hodijo mimo, veliko zanimanja.

Mestna okretnost

Zamisel je bila preprosta: na mestno okretni dolžini dobre štiri metre (soul 4,11m, C3 4,08m) kar se da zmanjšati kolesne previse, medosje pa razširiti do 2,54 metra (kia za centimeter več), da bodo imeli potniki dovolj prostora. In ga res imajo, tudi zavoljo solidne širine in nekoliko privzdignjene strehe (do 1,62 metra). Če so potniki v tekmecih domala na enakem, je pri prtljagi nekaj drugače. Osnovni prostornini sta v prid citroënu (385 : 340 litrom), oba imata dvojno dno, soulovo je zaradi predalov in večje globine uporabnejše. Je pa mali picasso na boljšem zavoljo prilagajanja z vzdolžnim pomikanjem klopi in ravne površine po zlaganju zadnjega naslonjala, čeprav je največja prostornina za prtljago na koncu zelo podobna - 1511: 1506 litrov za soula.

Vožnja tudi na daljših razdaljah v obeh avtih ni utrujajoča. Vstopanje skozi štiri precej velika in široko se odpirajoča vrata je preprosto kot tudi nakladanje prtljage pod zadnjimi vrati, ki jih odrinemo visoko. Kljub enaki zasnovi podvozja je citroen tradicionalno nekaj mehkejši, soul se v ovinku s trdnejšim vpetjem bolj upira bočnemu nagibanju. Skupaj s privlačno zunanjostjo gre tudi notranja ureditev, Kiina sicer bolj klasična, Citroënova tradicionalno vihrava in s posebnostmi, kot so digitalni merilniki na sredini, ki jih s sprednje strani osvetljuje dnevna svetloba. V celem je notranja podoba C3 bolj v stilu enoprostorcev (spredaj veliki trikotni bočni šipi, močno naprej pomaknjena armatura, k volanu privzdignjena ročica menjalnika).

Dizel užene bencinarja

Glede motorja sta testna rivala močno različna. Soula poganja 1,6-litrski bencinski motor s 126KM/93kW, ki je po ravnem še kar pogumen, na vzpetini pa ga krepko izda navor (156Nm). Pravo nasprotje je picassov turbodizelski 1,6 HDi FAP, ki zmore 109KM/80kW, spoštljiv pa je njegov navor 240Nm že pri 1750 vrtljajih, ki ga funkcija začasnega povečanja navora (overboost) spravi celo do 260Nm. To je zelo suveren motor, ob katerem zamerimo le eno; da mu niso dodali še šeste (ročne) prestave. Pospeška sta enaka pri 11 sekundah, največja hitrost je nekaj višja pri citroënu (183 : 177km/h). C3 je pristal pri testnem povprečju 6,6 litra plinskega olja, medtem ko je kia spila 8 litrov bencina.

Po tradiciji pa je Kiin predstavnik prepričljiv cenovni zmagovalec (ob 5-letni garanciji, 2 leti Citroënova). Čeprav imata avta najvišjo stopnjo opreme (EX soul oziroma exclusive), je picassova bistveno bolj bogata: med drugim s preklopljivimi bočnimi ogledali, pomočjo pri parkiranju zadaj, samodejno klimatsko napravo, senzorskim brisalcem šipe, drsno klopjo, loputo za smuči, popolno panoramsko streho. Tako je picasso dosegel ceno 21.340 evrov, soul pa 14.990 (resda ob treh tisočakih trenutnega akcijskega popusta). Razlika je več kot očitna, a če bi vzeli primerljivo opremljena avta, bodisi z bencinskima ali dizelskima motorjema, bi se ceni tokratnih tekmecev bistveno bolj približali.