Prav tako mora vlada pripraviti izhodišča, na podlagi katerih se bo v prihodnje odločala o nadaljnjih ravnanjih glede nakupa oklepnikov. Še pred tem pa je odbor na predlog koalicijskih poslancev s sklepom ugotovil, da je bil nakup oklepnikov 8x8 negospodaren in neuspešen.

Na predlog Cvete Zalokar Oražem (Zares) so člani odbora sprejeli tudi sklep, s katerim ministrstvo za obrambo in vlado poziva, naj iz gradiv, ki se nanašajo na nakup, odstrani oznako zaupnosti, posebej s "kriterialnega modela ocenjevanja ponudb, poročila o pregledu in ocenjevanju ponudb in spremembe predmeta naročila".

Glede slednjega je sicer obrambna ministrica Ljubica Jelušič že med razpravo povedala, da bodo na ministrstvu presodili, kateri izmed dokumentov lahko postanejo javni in kateri ne, posebej glede dokumentov o ocenjevanju ponudb. Na ministrstvu namreč ne bi radi, da bi javnost "lustrirala ljudi, ki so ocenjevali ponudbe, sicer bomo v prihodnjih letih prišli v fazo, ko nihče več ne bo hotel sodelovati pri takšnih projektih".

V razpravi se je sicer velik del razprave vrtel okoli vprašanja, ali je računsko sodišče pristojno, da ugotavlja vprašanje, ali je država z nakupom oklepnikov uresničila lastne cilje in zaveze, ki jih je dala Natu. Nasprotno pa odbor ni sprejel sklepov, ki jih je predlagal predsednik odbora DZ Jožef Jerovšek (SDS). S prvim bi odbor vladi predlagal, da se opredeli do poročila računskega sodišča. V primeru, da bi ocenila, da so ugotovitve iz poročila pravilne, bi ji predlagal, naj takoj prekine pogodbo. Z drugim predlaganim sklepom pa bi odbor računsko sodišče pozval, naj v prihodnje pri izvedbi revizijskih postopkov s področja obrambnega resorja dosledno uporablja določila zakona o računskem sodišču in enotno metodologijo.

Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je povedal, da sodišče pri reviziji ni ocenjevali standardov Nata in same vsebine nacionalnih resolucij, pač pa so v skladu s svojimi pristojnostmi ugotavljali doseganje ciljev tj. ali z nabavljeno opremo dosegamo cilje, ki so bili določeni tako s pričakovanji Nata kot z lastnimi nacionalnimi dokumenti.

Končni cilj revizije je bil izrek mnenja o smotrnosti in gospodarnosti nakupa oklepnikov vse do podpisa pogodbe, pri tem pa, kot je pojasnil, računsko sodišče ni ugotavljalo pravilnosti postopkov, saj je bilo, kot je dejal, že pred tem ugotovljeno, da je bil nakup izveden v skladu z internimi pravili ministrstva.

Šoltes je ponovil, da so pri reviziji ugotovili, da nakup ni bil izveden tako, da bi zagotovil ustrezno konkurenco med ponudniki tudi v fazi pogajanj, s čimer si je ministrstvo po mnenju revizorjev omejilo svojo pogajalsko moč.

Prav tako so revizorji ugotovili, da ministrstvo z izvedenim nakupom ne bo moglo doseči sprejetih ciljev zveze Nato za Slovenijo, kot so veljali v času nakupa, niti nacionalnih ciljev, določenih v srednjeročnih obrambnih programih.

Obrabna ministrica Ljubica Jelušič je ugotovila, da z nakupom patrij ne bo mogoče realizirali vseh ciljev, ki si jih je zadala država. Prav tako ne bo mogoče v celoti izpolniti zavez danih Natu.

Povedala je, da bo ministrstvo upoštevalo vse pripombe računskega sodišča. Tako so tudi že upoštevali njegova priporočila glede izterjave pogodbenih kazni zaradi zamude pri nabavah. "Računi so izstavljeni, večina pogodbenih kazni pa je tudi že poravnana," je dejala.

V prihodnje bodo na ministrstvu začeli tudi pogajanja za spremembo pogodbe v vseh za ministrstvo spornih zadevah. Pri tem bodo delovali kot skrben gospodar, skrbeli pa bodo za takšno opremo, ki bo vojakom zagotavljala preživetje pri vseh nalogah, ki jih bodo v prihodnje odpravljali.

Jelušičeva je tudi povedala, da delež, ki ga država namenja za vojsko, še nekaj "prihodnjih let ne bo presegel 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP)". Tako po njenih besedah Slovenija ne bo uresničila obljube Natu leta 2003, da bo v "določenem času za potrebe obrambe namenila dva odstotka BDP".

Glede patrij pa je povedala, da je prvotni načrt predvideval, da bodo za njihov nakup leta 2008 namenili 28 milijonov evrov, leta 2009 pa 79 milijonov, skupaj torej 107 milijonov evrov. Namesto tega je ministrstvo leta 2008 za patrije porabilo 4,3 milijona evrov, leta 2009 pa 28,5 milijona evrov, skupaj 32,8 milijona evrov.

Koliko sredstev bomo namenili za patrije v letu 2010 in 2011 po njenih besedah še ni znano, saj se o tem pogovarjajo. Ob tem je dodala, da za zdaj ni predvideno, da bi se obrambni proračun v prihodnjih letih "bistveno povečal".

Nekdanji obrambni minister Karl Erjavec je povedal, da poročilo razume kot velik korak naprej k izboljšanju naročil zaupne narave. Kot je namreč dejal, so se, preden je nastopil funkcijo obrambnega ministra, vse pogodbe sklepale direktno, tokrat pa so prvič sledili načelom javnega naročanja. Tako mu je žal, da računsko sodišče ni pregledalo prakse in preteklosti, "recimo nakupa oklepnikov 6X6", je dejal.

Glede očitkov računskega sodišča, da z nakupom ne izpolnjujemo lastnih ciljev in zavez danih Natu, pa je dejal, da smo nakup prilagodili finančnim sredstvom in trenutnim potrebam slovenske vojske, ki so usmerjene predvsem v misije. "Tako denimo nismo forsirali ognjene moči, ampak smo raje nabavili dodatno zaščito proti minam, ki so eden od glavnih razlogov za smrt vojakov na misijah," je dejal. Dodal je tudi, da država ni zagotovila toliko sredstev, kot jih je obljubila Natu.

Zvonko Černač (SDS) bi, kot je dejal, pričakoval, da se bo računsko sodišče namesto s skladnostjo z zastavljenimi cilji države o tem, koliko oklepnikov bo imela, ugotavljalo, ali je ministrstvo za denar, ki ga je namenilo za nakup, dobilo najboljši izdelek. "Te ugotovitve v poročilu, kljub velikim besedam, ni," je dejal in dodal, da se namesto tega celo poročilo ukvarja z "nekimi formalizmi in formalnostmi".

Anton Anderlič (LDS) je nasprotno ocenil, da danes ne ocenjujejo poslovnika računskega sodišča, ampak poročilo in njegove ugotovitve. Odbor za obrambo po njegovem tudi sicer ni pooblaščen za to, da bi lahko presojal poslovnike drugih organov.

Da računsko sodišče "danes ne more biti na zatožni klopi", je ocenila tudi Melita Župevc (SD). Po njenem je sodišče zgolj opravilo svoje delo v skladu s svojimi pristojnostmi, iz njegovih ugotovitev pa je zdaj "treba potegniti določene sklepe".

Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je dejal, da računsko sodišče revidirancem ne določa ciljev, da pa od revidirancev pričakujejo, da bodo dosegli cilje, ki so si jih zadali. Dejstvo po njegovem tudi je, da je mogoče doseči boljšo ceno, če se pogovarjaš z dvema, namesto zgolj z enim ponudnikom.

V splošni razpravi je sicer Cveta Zalokar Oražem (Zares) kot ključen zapis v poročilu ocenila ugotovitev, da je bil nakup izveden negospodarno. Robert Hrovat (SDS) pa je ministrstvo pozval, naj takoj prekine pogodbo, če misli, da vse tisto, kar je zapisano v poročilu, drži.