Podrobne številke in podatki, ki dokazujejo to ugotovitev, so v poročilu - tako kot večina drugih delov, poglavje o sklepanju pogodbe pa kar v celoti - počrnjeni, ker jih je obrambno ministrstvo označilo za zaupne podatke. Večino jih javnost sicer pozna. Podatke o tem, denimo, da kupljeni oklepniki nimajo vgrajenega od Nata zahtevanega težkega orožja oziroma je njihova ognjena moč manjša od zahtevane.

Revizorji opozarjajo tudi na neskladja v dokumentih, ki opredeljujejo nakup oklepnikov. Tako se je načrtoval nakup 135 oklepnikov 8x8, vendar se je njihova opremljenost, ki naj bi bila skladna z interesi Nata, v različnih dokumentih načrtovala različno. V dokumentaciji za nakup oklepnikov so predvideli 150 oklepnikov, pri tem pa načrtovalci na ministrstvu za obrambo niso upoštevali, da zanje ne bo dovolj denarja ter niso ustrezno ukrepali.

Karl Erjavec: To je bil najtransparentnejši nakup

Šoltes je dejal, da je težko oceniti, ali je pogodbena cena za oklepnike realna ali ni, ker na določitev cene vpliva vrsta dejavnikov. Ministrstvo za obrambo se je na primer pri tem poslu odločilo, da bo najprej izbralo ponudnika in se šele potem z njim pogajalo o izvedbi in tudi o ceni posla. Čeprav gre za naročilo zaupne narave - za ta naročila ne veljajo predpisi o javnih naročilih državnih organov - bi se ministrstvo lahko odločilo za pogajanja z obema ponudnikoma, to je z Rotisom, ki je zastopal Patrio, in Sistemsko tehniko. S tem bi bil zaradi konkurenčnosti med ponudnikoma pogajalski položaj ministrstva lahko močnejši in bi morda doseglo tudi nižjo ceno.

Nasploh je zelo težko določiti konkretno odgovornost posameznikov, ki so sodelovali pri sklepanju posla. Ustanovljena je bila namreč vrsta komisij, projektnih pisarn in delovnih skupin, katerih pristojnosti so se podvajale in prepletale. Celo na mestu vodje projekta se je izmenjalo več ljudi. Pregled dokumentacije - ta je zaradi posebnih postopkov in nadzora pri ravnanju z zaupnimi dokumenti trajal bistveno dlje kot pri drugih vrstah revizije - je pokazal tudi pomanjkljivosti pri izvedbi posla. Tako na primer ni nikjer določen protokol prevzema oklepnikov in se ta določa pri vsakem prevzemu posebej.

Računsko sodišče je našlo tudi luknje pri spremljanju sporazuma o protidobavah. Tako ni bil določen namestnik skrbnika pogodbe, ni jasno določeno, ali gre za zagotavljanje posrednih ali neposrednih zaposlitev in koliko časa naj bi te trajale. Obrambno ministrstvo sploh ni redno potrjevalo vlog in poročil o protidobavah in tudi ne preverjalo informacij o njihovi realizaciji.

Med ugotovitvami revizorjev je tudi trditev, da ministrstvo ni izterjalo predvidenih kazni zaradi zamud pri dobavi oklepnikov. Z obrambnega ministrstva so sporočili, da so te kazni zaradi zamud pri 13 oklepnikih že izterjali, odpravili naj bi tudi večino drugih ugotovljenih pomanjkljivosti pri protidobavah. Upoštevali bodo vseh 11 priporočil računskega sodišča, ki se nanašajo na večjo usklajenost pri načrtovanju nakupov in zagotavljanju večje konkurenčnosti ter na izboljšanje vodenja projektov. Tudi zato, ker so napake ugotovili tudi sami. V tem času so že poskrbeli za večjo preglednost naročil zaupne narave, njihovo število zmanjšali, od leta 2006 pa se naročila zaupne narave, vredna več kot milijon evrov, objavljajo tudi na elektronskem portalu Evropske obrambne agencije.