Kot ugotavljajo v družbi, se je poslovanje v drugem četrtletju že nekoliko izboljšalo, čeprav so poslovali s čisto izgubo, izguba iz poslovanja (EBIT) je znašala slabega pol milijona evrov, medtem ko je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo dosegel 13,6 milijona evrov.

Čeprav se je izguba v drugem četrtletju v primerjavi s prvim četrtletjem zmanjšala, so se prihodki znižali še za dodatna dva odstotka. Prvo polletje je tako Skupina Gorenje zaključila s 568 milijoni evrov čistih prihodkov, kar je slabih osem odstotkov manj kot v prvem polletju lani. Brez upoštevanja lani prevzetega Ataga bi padec prihodkov presegel 20 odstotkov.»Potrošnja aparatov se je vse od lanske jeseni zniževala tudi še v drugem četrtletju, obseg naročil pa se je sedaj ustalil in do konca leta nakazuje rahlo izboljšanje,« ocenjujejo v Gorenju, predsednik uprave Franjo Bobinac pa dodaja, da naročila za avgust, september in oktober kažejo »rahlo boljšo sliko kot v prvi polovici leta«.

Največji, in sicer kar tretjinski padec prodaje je Skupina Gorenje zabeležila v vzhodni Evropi, kjer so se poleg s padcem prodaje soočali tudi s spremenjenimi preferencami potrošnikov, ki so posegali predvsem po izdelkih nizkega cenovnega razreda. Med državami z največjim padcem so bile poleg Francije, Hrvaške in Romunije tudi baltske države, kjer so nekatere prodajne aktivnosti zaradi nelikvidnosti trgov zamrznili.Podobno kot so v Skupini Gorenje letos opazneje zmanjšali zaloge, so se zmanjšale tudi terjatve do kupcev.

Prve so se od začetka leta do konca junija znižale za 13 odstotkov, terjatve do kupcev pa za 4,2 odstotka, medtem ko se je vezava terjatev podaljšala na 81 dni. Za 23,3 milijona evrov se je od začetka leta zmanjšal tudi obseg dolgoročnih finančnih obveznosti, medtem ko so se kratkoročne finančne obveznosti povzpele za 40 milijonov evrov na 304 milijone evrov.

matjaz.polanic@dnevnik.si

Več kazalcev poslovanja in vrednotenja Gorenja si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.