Trije odmerki za zaščito

Informativno gradivo s pojasnili o raku materničnega vratu in dobrih plateh cepljenja je že pripravljeno. Če se bodo starši s cepljenjem strinjali, bodo podpisali potrdilo, ki ga bodo deklice prinesle s seboj na sistematski pregled. "Deklice, ki potrdila ne bo imela, ne bodo cepili," je povedala Kraigherjeva. Drugi odmerek štirivalentnega cepiva, ki razen pred rakom materničnega vratu varuje tudi pred genitalnimi bradavicami, bodo deklice dobile dva meseca po prvem odmerku, tretjega pa po šestih mesecih. "Le cepljenje z vsemi tremi odmerki pomeni ustrezno zaščito pred okužbo," je poudarila Kraigherjeva. Ne glede na to se bodo lahko starši tudi po tistem, ko bo njihova hčerka že dobila prvi ali drugi odmerek, odločili, da cepljenja ne želijo nadaljevati.

Za to, da cepljenja ni mogoče nadaljevati z naslednjimi odmerki ali da sploh ne začnejo cepiti, se bo lahko odločila tudi zdravstvena služba. "Cepljenja se ne začne pri alergiji na sestavino cepiva in pri nekaterih bolezenskih stanjih, ki so nezdružljiva s cepljenjem. Če pri prvem ali drugem odmerku pride do neželenega učinka, ki bi bil lahko ob naslednjem odmerku še močnejši, cepljenja ne nadaljujejo. O tem presoja zdravnik," je povedala Kraigherjeva. Tudi deklic, ki bodo ravno prebolevale kako bolezen, ne bodo cepili takoj, ampak bodo cepljenje preložili na drug datum.

Stranski učinki cepljenja proti virusom HPV so redki in če se že pokažejo, minejo brez zdravniške pomoči, je pojasnila Kraigherjeva. Med njimi so rdečina ali oteklina na mestu vboda, vročina in slabše počutje. Vendar pravi, da je treba o morebitnih stranskih učinkih zdravnika obvestiti, tudi zato, ker ima lahko deklica kako zdravstveno težavo že pred cepljenjem. "Kadar se zdravstveno stanje poslabša sočasno s cepljenjem, je treba ugotoviti, ali je to s cepljenjem vzročno ali samo časovno povezano. Temu bomo namenjali veliko pozornosti," je dodala Kraigherjeva.

Za cepljenje učenk šestega razreda osnovne šole so se odločili glede na podatke o začetku spolnih stikov: "Okužba s HPV je povezana s spolnimi stiki, zato je cepljenje najbolj smiselno pred začetkom spolnega življenja." Dekleta, ki so že starejša in jih bo cepljenje proti HPV zato zaobšlo, se bodo lahko še naprej odločala za samoplačniško cepljenje. Kraigherjeva pravi, da se zavedajo, da se učinki množičnega brezplačnega cepljenja deklic ne bodo pokazali takoj, temveč šele čez desetletja, ko bi se v primeru okužbe pri nekaterih ženskah razvile predrakave spremembe in rak materničnega vratu.

Kljub cepljenju redno h ginekologu

Štirivalentno cepivo, s katerim bodo cepili deklice, varuje pred genotipoma HPV 16 in 18, ki sta najpogostejša povzročitelja raka na materničnem vratu, in HPV 6 in 11, ki povzročata genitalne bradavice. Kraigherjeva je poudarila, da cepivo ne varuje pred vsemi genotipi HPV, ki povzročajo raka, zato bodo morale tudi cepljene deklice kasneje redno prihajati na ginekološke preglede. "Cepljenje ni nadomestilo za jemanje brisov, ampak dodatna preventiva. Presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu Zora se mora zato kvečjemu okrepiti, ne pa, da bi ga oslabili," je dodala.

Program Zora v zadnjih letih že kaže dobre rezultate. Ker na tak način odkrijejo in zdravijo več predrakavih sprememb, manj žensk zboli za rakom. Leta 2003 je bilo na primer 210 na novo odkritih primerov tega raka, leta 2007 pa le še 153.

"Pomembno je, da bodo tudi deklice, ki so bile cepljene proti HPV, po dvajsetem letu redno hodile na odvzem brisa. Za zdaj tudi zanje še vedno velja, da naj na odvzem brisa hodijo vsaka tri leta, tako kot druge ženske, kdaj kasneje pa se bo zanje to morda podaljšalo na odvzem brisa vsakih pet let," je pojasnila vodja oddelka za epidemiologijo in register raka na ljubljanskem Onkološkem inštitutu izr. prof. dr. Maja Primic Žakelj.

Presejalni program Zora ima okoli 70-odstotno odzivnost. Na preglede zelo redno prihajajo mlajše ženske, je pojasnila Primic-Žakljeva, medtem ko je pri nekoliko starejših ženskah odzivnost manjša. Pri starejših od 45 let je tako le okoli 50-odstotna: "Gre za napačno prepričanje, da ženski po tistem, ko izgubi menstruacijo, ni treba več hoditi h ginekologu".

V prihodnosti naj bi se jemanju brisa v nekaterih primerih pridružilo še testiranje za viruse HPV. Testiranja naj ne bi opravljali pri vseh ženskah, ampak le pri tistih z začetnimi spremembami v brisu. V takšnem primeru naj bi stroške testiranja, ki bi pomagalo pri odločitvi o morebitnem nadaljnjem zdravljenju, pokrila zdravstvena blagajna. Maja Primic Žakelj pričakuje, da bo zdravstveni svet o tem predlogu stroke, ki je aktualen že nekaj časa, odločal v kratkem.