Maribor je bil blizu sanjam, toda v realnosti je bil daleč od lige prvakov, ki prinaša vsaj sedem milijonov evrov zaslužka. V nogometu se čudeži dogajajo zelo redko, ker v njem ni prostora za bližnjice. Maribor je premočan za slovensko konkurenco, toda veliko prezelen za evropsko. Ko je šlo zares, je v tekmah s švicarskim prvakom Zürichom, ki spada v srednjeevropski razred, občutil razliko v kakovosti, pa tudi v proračunu v evrih, kjer je razmerje 8:1 v korist Švicarjev (16 milijonov:2 milijona). A na isti stopnici kot Mariboru je spodrsnilo tudi zagrebškemu Dinamu, precej večji nogometni inštituciji, ki vrti za slovenske razmere nepredstavljive vsote. Proračun hrvaškega prvaka je 20 milijonov evrov (najboljši igralci imajo letno plačo 700.000 evrov), s prodajo igralcev na evropski trg zaslužijo tudi po 25 milijonov evrov v koledarskem letu. Za slovenske igralce tuji kupci ponujajo nekaj sto tisoč evrov.

Tako, kot so se velenjski Rudar, Gorica in Interblock lotili kvalifikacij za novoustanovljeno evropsko ligo, jim je v prihodnje treba prepovedati nastope na evropskem prizorišču. Velenjčanom so se tresle noge pred bankrotirano Crveno zvezdo (Beograjčani so ob Sarajevu edini klub iz nekdanje Jugoslavije, ki je bil v tem tednu uspešen na evropskih tekmah), potem ko jih je trener Marijan Pušnik nekaj ur pred povratno tekmo na Marakani, kjer je samozavestno napovedoval zmago, odpeljal v klubski muzej nekdanjega svetovnega in evropskega klubskega prvaka. Gorica je izpadla proti finskim smučarjem iz Lahtija, poleg tega pa igralci v treh dneh zaradi varčevanja pri potnih stroških dve noči skoraj niso zatisnili očesa. Najbogatejši slovenski klub, Interblock, v Evropi sploh ni dal gola, na njegovo domačo tekmo pa je prišlo manj navijačev, kot jih je Mariborčane spremljalo na gostovanju v Zürichu. Ob Mariboru je magnet za navijače le še reprezentanca, saj je 1900 Slovencev kupilo vstopnico po 50 evrov za prijateljsko tekmo z Anglijo v začetku septembra v Londonu na slovitem stadionu Wembley. Tekmi Interblocka z Metalurgom sta razkrili, zakaj niti en igralec iz slovenske lige ne more igrati v ukrajinski ligi.

Neuspehi v Evropi sploh niso posledica naše majhnosti, ampak neurejenih razmer. Za slovensko ligo je slaba izkaznica, če so najboljši igralci veterani - nekdanji reprezentanti Zoran Pavlovič (Maribor), Miran Pavlin in Amir Karič (iz Olimpije sta se preselila v Koper) ter Milan Osterc (Gorica). Ljubljana v tekmovalnem smislu sploh ne more konkurirati Mariboru, dokler ne bo imela primernega stadiona. A namesto da bi, medtem ko gradbeni stroji brnijo za Bežigradom in v Stožicah, v obeh ljubljanskih prvoligaših selekcionirali igralce in gradili prepoznavno igro po evropskih normah, s čimer bi nadgradili slovenske vrednote (borbenost, marljivost, delavnost), igralce dobesedno pobirata s ceste, zato primanjkuje znanja ter hitrosti v mišljenju in gibanju. Osnovni problem je, da klubov ne vodijo nekdanji nogometaši. Ena svetlih izjem je Maribor z nekdanjima zlatima reprezentančnima asoma Zlatkom Zahovičem in Darkom Milaničem na čelu. V vodstvih klubov so v glavnem povzpetniki brez koncepta, ki jih zanimajo le osebne koristi in promocija.