Čeprav se je o tem, da bodo nadzorniki Šrota razrešili, govorilo že več dni, po naših informacijah včerajšnja seja, ki se je začela že zgodaj dopoldne, še zdaleč ni minila brez zapletov. Šrot naj bi namreč vztrajal, da je pripravljen odstopiti le v primeru, če bi še najmanj teden dni ohranil direktorska pooblastila. Nadzorniki (Tone Turnšek, Andrej Kebe in Bojan Košak) so temu nasprotovali in ga po neuradnih informacijah med samo sejo že razrešili. Pri tem naj bi Šrot izpodbijal legitimnost nadzornega sveta, ki naj ne bi imel predsednika, pri čemer zdaj že nekdanji prvi mož Pivovarne Laško bržčas ni vedel, da so nadzorniki na začetku seje za predsednika izvolili Turnška. Seja se je nato končala s sklenitvijo sporazuma med nadzorniki in Šrotom o predčasnem prenehanju njegovega mandata, ki predvideva takojšnjo prepustitev prvega stolčka v pivovarni Dušanu Zorku. Ta naj bi družbo vodil naslednjih pet let. Iz Pivovarne Laško so sicer včeraj po seji sporočili, da je Šrot "nepreklicno odstopil s položaja zaradi interesov poslovnega sistema pivovarne in umiritve pritiskov".
Brez dvoma pa zamenjava na vrhu Pivovarne Laško napoveduje tektonske spremembe v samem poslovnem sistemu, ki ga po novem ne vodi več njegov, uradno še vedno največji lastnik - zelo verjetno tudi prodajo obeh časopisnih podjetij (Delo, Večer) in deleža v Mercatorju nad prevzemnim pragom. Po neuradnih informacijah naj bi svoj odstop že ponudila predsednica upravnega odbora Dela Andrijana Starina Kosem, sicer največja Šrotova zaupnica v poslovnem sistemu, ki naj bi jo novo vodstvo v Laškem v vsakem primeru že v kratkem razrešilo.
Že prihodnji teden naj bi se začeli pogovori z bankami upnicami o sanaciji sistema na čelu s prezadolženim Infond Holdingom. Ta je imel konec aprila že za okoli 440 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti, pri čemer kar 119 milijonov evrov pri povezanih družbah. Največja težava pri sanaciji je prav prepletenost finančnih tokov znotraj družb Pivovarne Laško. Te so namreč denar na veliko posojale podjetjem iz lastniške verige, posojila pa so bila nezavarovana ali slabo zavarovana (le z delnicami Infond Holdinga). To bi pomenilo, da bi posredne lastnice Pivovarne Laško v primeru unovčitve zavarovanj postale celo družbe iz njene skupine, te delnice pa bi dobile status lastnih. Povedano preprosteje: več milijonov evrov bi porabile za nakup delnic, ki ne bi imele glasovalne pravice in ki bi jih Infond Holding najverjetneje moral umakniti.
Že pred časom je banke upnice, ki imajo možnost odpoklica posojil Infond Holdingu v primeru, če ta enemu od upnikov denarja ne vrne, kar se je v primeru NLB že zgodilo, k "enotnemu ukrepanju" pozvala tudi Banka Slovenije. Po neuradnih informacijah so banke tudi proizvodnim podjetjem iz Skupine Laško že napovedale, da jim ne bodo podaljševale posojil. Banke sicer včeraj niso želele komentirati Šrotovega odstopa.
Več kazalcev poslovanja Skupine Pivovarna Laško si lahko ogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.
