Odziv ministrstva za finance: Uvedba davka na nestarševstvo ni bila predvidena

Ministrstvo za finance je danes pojasnilo, da "minister za finance nikoli ni napovedal uvedbe davka na nestarševstvo, njegova izjava pa je bila popolnoma vzeta iz konteksta". "Uvedba davka na nestarševstvo nikoli ni bila predvidena, niti ni bila preučena niti nima oblike predloga," so sporočili z ministrstva.

Ministrova izjava, ki so jo nekateri razumeli kot napoved uvedbe davka na nestarševstvo v Sloveniji, je sprožila številne odzive. Svoje nasprotovanje morebitni uvedbi omenjenega davka so izrazili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, oglasila sta se tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik.

Križanič je danes v Bruslju znova izrecno poudaril, da so to le ideje v načrtovanju strukturnih reform. Kot je pojasnil, vlada v luči potrebne pokojninske reforme razmišlja o povečanju davčne olajšave za otroke in boljših pogojih za družine. Glede davka na nestarševstvo pa je dejal, da "tega ne more biti".

V luči prihodnje - zaradi staranja prebivalstva potrebne - pokojninske reforme ter zagotavljanja demografskih pogojev za hitrejšo rast prebivalstva pa na ministrstvu za finance razmišljajo o povečanju davčne olajšave za otroke.

Glede domnevne ministrove izjave, da naj bi razmišljali tudi o uvedbi davka na nestarševstvo, MF pojasnjuje, da je izjava vzeta iz konteksta. Minister je dejal, da bo Slovenija v okviru priprave pokojninske reforme preucila tudi primere dobrih praks iz drugih drzav, kot je npr. Švedska.

Švedska praksa zajema ukrepe, kot so ugodnosti za starše in davčne olajšave za otroke, to pa samo po sebi vodi v relativno večjo davčno obremenjenost ljudi, ki nimajo otrok ali imajo že odrasle otroke. Gre torej samo za eno izmed potencialnih možnosti, ki pa ni bila doslej niti preučena niti nima oblike predloga.

Pahor o Križaničevi izjavi: Naloga ministrov je oblikovanje predlogov

Na razmišljanja ministra za finance Franca Križaniča o spremembah v zvezi s pokojninsko reformo se je danes odzval tudi premier Borut Pahor. Kot je dejal, so ministri pristojni za oblikovanje predlogov in njihovo posredovanje v nadaljnje procedure. "Ministri za izrečeno tudi nosijo odgovornost," je dejal ob robu konference razvojnega dialoga.

Kot je zatrdil Pahor, ministre spodbuja, da imajo svoja stališča, ki pa so do začetka proceduralne obravnave "zamisli ministrov, ki jih je treba spoštovati". Po premierjevih besedah se pogledi različnih skupin prebivalstva na reševanja in uveljavljanja določenih stvari razlikujejo. "Prav zato skušamo v okviru razvojnega dialoga najti nek pameten kompromis, ki bo peljal naprej," je dejal.

Po Pahorjevih besedah je ključno vprašanje, kako v pogojih gospodarske recesije zagotoviti, da primanjkljaj, s katerim se sooča pokojninska blagajna, ne bo na ramenih naših otrok, ampak da ga bo uspešno rešila zdajšnja generacija s pametno fiskalno in drugimi gospodarskimi politikami. "Zato je potrebno nekaj strukturnih reform in v zvezi s tem želimo priti do kompromisa, ki bo sprejet v javnosti," je zatrdil premier.

ZSSS in Matej Lahovnik proti višjim davkom za nestarše

V ZSSS nasprotujejo predlogu finančnega ministra Franca Križaniča, ki je v ponedeljek napovedal, da bo treba zagotoviti demografske pogoje za hitrejšo rast in ob tem omenil tudi večje davke za tiste, ki nimajo otrok. Kot neprimerno je takšno rešitev označil tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.

Uvedba takšnega davka po prepričanju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ne bo rešila zagotovitev demografskih pogojev za hitrejšo rast. Povzročila bo diskriminacijo, saj nekateri ne morejo imeti otrok zaradi bioloških vzrokov, drugi pa se za njih iz različnih vzrokov ne odločijo.

Rešitve za demografske probleme bi morali po mnenju ZSSS iskati pri ukrepih za ustvarjanje pogojev za mlade, in sicer, da bi čim prej dobili kakovostne zaposlitve za nedoločen čas, da bi lahko po dostopnih cenah dobili stanovanja, v cenejših oblačilih, obutvi in ostalih potrebščinah za otroke, cenejših vrtcih ter drugih storitvah vzgoje in izobraževanja in podobno.

Minister Lahovnik pa je danes ob robu konference o razvojnem dialogu v Ljubljani poudaril, da Križaničev predlog ni najboljša ideja, saj gre pri odločitvi za otroka za najbolj intimne odločitve posameznikov. "Upoštevati je treba, da mnogi tudi zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo imeti otrok. Mislim, da je boljša rešitev, da z olajšavami spodbujamo ljudi, da imajo več otrok," je še dodal.

Lahovnik je obenem pojasnil, da bi lahko ob takih predlogih prišli v paradoksalen položaj, v katerem bi ugotavljali, kdo iz zdravstvenih razlogov ne more imeti otrok, kdo pa iz neke svobodne volje ne želi imeti otrok. To pa je po ministrovem mnenju povsem neprimerno.

"Ta predlog nima nikakršnih možnosti, da bi bil sprejet ali da bi dobil podporo," je še dejal Lahovnik in dodal, da je treba z olajšavami tudi v na primer izobraževanje otrok spodbujati mlade, da imajo čim več otrok.