Tako bo EU Sloveniji priporočila, naj letos še naprej izvaja ukrepe, ki so skladni z evropskim načrtom oživitve gospodarstva. Obenem ji bo "svetovala", naj prihodnje leto podporo začne odtegovati, pri čemer bo morala biti naša država pozorna na javne izdatke. Njen javnofinančni primanjkljaj je namreč že lani znašal 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), letos pa naj bi narasel kar na 5,1 odstotka.

Kot predvideva program stabilnosti, naj bi primanjkljaj drugo leto padel na 3,9 odstotka BDP, referenčnim trem odstotkom pa naj bi se približal okoli leta 2011. Majska spomladanska napoved evropske komisije je sicer precej slabša: letos naj bi primanjkljaj znašal 5,5 odstotka BDP, prihodnje leto 6,5 odstotka BDP. Ne gre izključiti, da bodo dejanske številke še slabše. Za vse države, ki so v tem letu prvič presegle še dovoljen primanjkljaj - teh naj bi bilo skupno devet - bo komisija po pričakovanjih postopek sprožila jeseni.

Tretje priporočilo se bo nanašalo na staranje prebivalstva. Bruselj bo posebej izpostavil pokojninski sistem v luči daljše delovne dobe. Na naše vprašanje, ali je mogoče nekatere izmed ukrepov izpeljati hitro, je minister Križanič odvrnil pritrdilno, pri čemer EU od Slovenije pričakuje tudi sprejem drugega paketa reform. "Ljudje bodo lahko delali dlje - zlasti tisti, ki bodo tako želeli - in bodo tudi ustrezno stimulirani. To pomeni, da se bo podaljšala delovna doba," je pojasnil Križanič in napovedal, da se bo vlada reforme resno lotila jeseni.

"Treba bo zagotoviti tudi demografske pogoje za hitrejšo rast," je še poudaril Križanič in kot vzor navedel Švedsko. Pojasnil je, da to vključuje precejšnje ugodnosti za starše, med drugim tudi davčne olajšave za otroke, ki bodo nadomeščene z večjimi davki za tiste, ki nimajo otrok. Križanič se danes v Bruslju udeležuje zasedanja finančnih ministrov EU, ti pa bodo tudi sprejeli priporočila za Slovenijo.

Slovenija sicer ni zadovoljna z modelom evropske komisije, ki se uporablja za ugotavljanje vpliva staranja na javne finance in državo uvršča med tiste z največjim tveganjem staranja prebivalstva za javne finance. "Model predpostavlja, da je treba v javnih financah zagotoviti prostor za plačevanje pokojnin po letu 2040. To je zelo abstrakten pristop, končni izračun pa je, da bi morala Slovenija imeti srednjeročni cilj stabilnosti s pokritostjo izdatkov s prejemki iz proračuna v višini 0,7 odstotka - skoraj enoodstotni presežek torej. To bi pomenilo na dolgi rok voditi restriktivno, omejevalno fiskalno politiko, počasnejšo gospodarsko rast, počasnejše dohitevanje EU. S s takim modelom seveda nismo zadovoljni," je razložil minister Križanič.

Že pred časom je evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia izjavil, da je Slovenija "edina", ki ni zadovoljna z modelom, neuradno pa smo izvedeli, da si je izjemo izborila tudi Grčija, za katero prav tako velja priporočilo o 0,7-odstotnem presežku.