Jože Tanko s kolegi poslanci iz SDS, SNS in SLS Golobiča sumijo klientelizma in korupcije pri javnih naročilih poslov, ki jih opravlja zagorska Ultra, utaje in izogibanja davkom, neupravičene pridobitve statusa kmeta, da je lahko kupil zemljo v Vinjolah, ter da je Ultri, kjer je bil pred vrnitvijo v visoko politiko eden od direktorjev, omogočil visoka, a slabo zavarovana posojila NLB.

Preiskovalna komisija bi po njihovem mnenju morala ugotoviti dejansko premoženje ministra Golobiča in njegov izvor. Prepričani so, da Kosovi protikorupcijski komisiji ni prijavil še dveh deležev "poštnih nabiralnikov" v tujini in da tega premoženja ni pridobil zakonito. Stranski cilj preiskave bo po Tankovih napovedih tudi predsednik omenjene komisije Drago Kos, ker je s tem, da je javno pokazal prijavnico premoženja, Golobiča branil, ni pa nič storil, da bi raziskal trditve nekaterih medijev o še drugih deležih. Če so ta delež v Ultra Sum v takratni vrednosti 2500 evrov Golobiču podarili, bi ta moral plačati davek na darila, če pa ga je kupil, se postavlja vprašanje politične odgovornosti, ker je delež prenesel v tujino in se tako izognil plačilu davkov v Sloveniji, še dodajajo v opoziciji.

Pri obtožbi korupcije se naslanjajo na pisanje medijev o Golobičevi vpletenosti v projekta mestne kartice Urbana in elektronizacije študentske prehrane Urgenta, ki ju je na razpisu dobila Ultra, ter v fiktivni posel varovanja Mercatorja. Z Golobičevo pomočjo naj bi Ultra dobila tudi "znatna nepovratna sredstva" iz državne blagajne. Dodatno ga sumijo tudi, da je on pomagal Ultri pri NLB dobiti 6,1 milijona posojila, ki je bilo zavarovano samo s 103.843 evrov vrednim premoženjem, na katerem naj bi bile, tako opozicija, vpisane že tri veljavne hipoteke. To pomeni, da bodo poslanci preiskovali tudi poslovanje te državne banke.

Poleg pisanja medijev se opozicija pri utemeljitvi ustanovitve preiskovalne komisije naslanja še na magnetogram 44. izredne seje parlamenta maja 2004, ko so na zahtevo SDS razpravljali o sumih klientelizma in korupcije. Takrat so "kadrovika vladajoče koalicije" Golobiča povezovali z "vodilnim članom LDS" Borutom Razdevškom. Oba naj bi s prelivanjem milijardnih poslov iz Mobitela in kasneje Debitela Ultri prinesla velike dobičke. Preiskava naj bi bila usmerjena v Golobičeva (in drugih) domnevno politično sumljiva ravnanja od leta 1996.

V stranki Zares so glede na gonjo zoper njihovega predsednika tako potezo SDS z zahtevo po preiskavi pričakovali, vendar po besedah vodje poslanske skupine Cvete Zalokar Oražem ta bolj spominja na politični pamflet. V zahtevi je vse pomešano in se od daleč vidi, da so jo na hitro skrpali skupaj. Poleg tega v nasprotju s poslovnikom politične odgovornosti Golobiča obtožujejo za njegova morebitna dejanja, ko ni bil politični ali državni funkcionar. Jože Tanko to zavrača in trdi, da če ne drugo, drži, da Golobič Kosovi komisiji ni prijavil vsega premoženja, ko je že bil minister. Ob predstavitvi vsebine zahteve za preiskavo je še pojasnil, da so se zanjo odločili, ker ima komisija velike preiskovalne pristojnosti, medtem ko bi bil izid glasovanja o interpelaciji ob podpori celega državnega vrha Golobiču vnaprej znan.