Gre za dogodek 25. februarja letos, ko je bil Janša gost v televizijski oddaji Odmevi, v studiu pa je javno prebral del magnetograma sestanka predsednikov parlamentarnih strank 27. avgusta 2007, ko so govorili o reševanju mejnega spora s Hrvaško. Janša je v Odmevih citiral izjavo predsednice LDS Katarine Kresal, ki je na tistem sestanku dejala, da se bo mejni spor s Hrvaško reševal še dolga leta. Pozneje je Kresalova povedala, da udeleženci niso vedeli, da se je sestanek snemal, in da magnetograma niso dobili. Je pa bil zapisnik iz podobnega sestanka predsednikov strank nekaj dni prej označen z oznako zaupno. S tem je Kresalova sprožila ugibanja, ali ni morda Janša na televiziji razkril vsebine tajnega dokumenta.
Ni oznake, ni kaznivega dejanja
Po tem incidentu so v kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja iskali magnetogram, ki ga je bral Janša. Ugotovili so, da v evidenci zadev in dokumentov kabineta predsednika vlade ni bil zaveden noben zapisnik ali dobesedni prepis sestankov (magnetogram) nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše s parlamentarnimi strankami. Po nadaljnjem iskanju so na enem izmed računalnikov našli magnetogram sestanka z dne 27. avgusta 2007. Na vsaki strani dokumenta je pisalo zaupno, vendar ta oznaka ni bila dana v skladu s predpisi, ki urejajo področje tajnih podatkov. Pahorjev kabinet je potem izpeljal predpisani postopek in zdaj magnetogram uradno nosi oznako zaupno.
Vendar oznake zaupnosti magnetogram še ni nosil, ko ga je Janša bral v Odmevih. Zakon o tajnih podatkih pravi, da je tajni podatek vsako dejstvo ali sredstvo, ki je "v skladu s tem zakonom določeno in označeno za tajno". Nekaj, kar ni označeno za tajno, torej ni tajno, zato v Janševem primeru, po tem, kar je znano, tudi ni elementov kaznivega dejanja izdaje tajnosti. Možno je seveda, da ima policija še kakšne, nam nepoznane podatke, ki jih želi razjasniti med zaslišanjem Janše.
So pri Janši delali malomarno?
Posebno vprašanje pa je, zakaj magnetogram sestanka predsednikov strank že v času, ko je bil Janša premier, ni bil označen s stopnjo tajnosti. Zakon od uslužbencev jasno zahteva, da morajo pri svojem delu presojati varnostni pomen podatkov in nanje opozarjati predstojnika. V konkretnem primeru sta možni dve razlagi: ali so v Janševem kabinetu delali malomarno in zapisnika niso označili, čeprav je pomemben za varnost ali interese Slovenije; ali pa so zdaj v Pahorjevem kabinetu na magnetogram neutemeljeno pripeli oznako zaupno, čeprav za to ni zakonite podlage. Seveda se postavlja logično vprašanje, zakaj je Janša tisti sestanek sklical za zaprtimi vrati, če potem magnetograma s tega sestanka ni obravnaval kot zaupni dokument.
Preiskovalci se po doslej znanih podatkih z vprašanjem, kdo ni deloval po zakonu pri označevanju tajnosti magnetograma, ne ukvarjajo. Pri tem bi lahko šlo vsaj za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi. Posebno poglavje je, če udeleženci sestanka 27. avgusta 2008 res niso bili opozorjeni, da jih snemajo, kot trdi Kresalova. To bi pomenilo kaznivo dejanje neupravičenega zvočnega snemanja.
