Včeraj pozno popoldne se je 19 bank upnic, ki se dogovarja o reprogramiranju 405 milijonov evrov posojil holdingu, načelno dogovorilo o nekaterih ključnih prihodnjih korakih glede sodelovanja pri finančnem prestrukturiranju Istrabenza. Banke so z zahtevami, med katerimi velja izpostaviti razrešitev uprave, določitev zunanjega svetovalca pri pripravi ukrepov finančnega prestrukturiranja podjetja in čimprejšnjo izdelavo načrta finančne reorganizacije, še pred popoldanskim začetkom včerajšnje seje seznanile tudi nadzornike Istrabenza. To so včeraj uradno potrdili v NLB in banki Unicredit Slovenija. Dogovora, ki ga je nadzornemu svetu v imenu bank poslala NLB, sicer največja upnica Istrabenza, banke formalno niso podpisale, saj bi si s tem poslabšale pogajalske pozicije in Bavčarju omogočile nove manevre, so se pa z njim načeloma strinjale.
V skladu s predvidenim dogovorom bi vse banke svoja posojila v nespremenjeni vrednosti spremenile v enotno, sindicirano posojilo z enakimi pogoji za vse, kar bi preprečilo morebitne nadaljnje enostranske poteze bank. Banke bi se ob tem morale strinjati z moratorijem na odplačevanje posojil, v tem času pa bi nova uprava pripravila sanacijski program za Istrabenz, ki bi predvidel nadzorovano prodajo naložb in postopno poplačilo posojil.
Kljub nekaterim pomislekom je pri bankah pri odločitvi, da podprejo dogovor, pretehtalo dejstvo, da se položaj bank v konzorciju formalnopravno izenači in da naj bi bila NLB, ki ji Istrabenz dolguje 120 milijonov evrov, le »prva med enakimi«.
Skupina bank je sicer identične zahteve, s katerimi je včeraj seznanila nadzornike (razrešitev Bavčarja in načrt finančne reorganizacije), postavila že konec minulega tedna, pri čemer se po neuradnih informacijah dogovor razlikuje v tem, da namesto Alenke Žnidaršič Kranjc za vodenje Istrabenza banke predlagajo nekdanjega člana uprave Droge Marka Jazbeca, ki je bil med drugim zaposlen v Banki Slovenije. Tuje banke pa zahtevajo svetovalca za sanacijo Istrabenza, in sicer AT Kearney. Prav nesoglasja o tem, kdo bo po novem sedel v upravi, so bila po naših informacijah največja ovira dogovoru med bankami in večjimi lastniki (Petrol in NFD). Čeprav zadnji hočejo imeti glavno besedo v »postbavčarskem« Istrabenzu, imajo banke po včerajšnjem poenotenju pri dogovarjanju v rokah najmočnejšo karto – možno prisilno poravnavo ali celo stečaj družbe, v katerem bi se tudi največji delničarji v vrsti za poplačilo dolgov morali postaviti za upniki, s čimer bi zelo verjetno ostali brez skoraj celotnega vložka v koprski holding.
Trem največjim lastnikom – Petrolu, ki ga vodi Marko Kryžanowski, NFD Holdingu Staneta Valanta in Maksimi Holdingu Igorja Bavčarja – so banke včeraj prekrižale načrte. Dokler ne bo zamenjave vodstva Istrabenza, ne želijo privoliti v reprogram posojil in skupno prodajo naložb Istrabenza, med katerimi je ključna petina Petrola. Banke upnice so lastnikom Istrabenza dale vedeti, da se imajo za ekonomske lastnice koprskega holdinga in bodo torej one nadzorovale njegovo usodo. Nasprotno je bilo največjim lastnikom v interesu, da banke privolijo v reprogramiranje posojil, kar pomeni, da Istrabenz ne bi zapadel pod insolventne postopke in bi ostal delujoča družba, v kateri bi lastniki imeli pomemben vpliv.
