Pri tem ni skrival razočaranja nad ravnanjem Unicredit banke s Francetom Arharjem na čelu, donedavnim neformalnim vodjem konzorcija bank upnic Istrabenza. Unicredit se je namreč minuli teden mimo vednosti drugih bank odločil za prekinitev pogodb z Istrabenzom o začasni prodaji delnic Mercatorja, Petrola in Save. "Arhar bi moral zastopati interese vseh upnikov, a je prvi speljal vodo na svoj mlin," je bil razočaran Veselinovič.
Kljub omajanemu zaupanju med bankami še vedno upa, da se bo bankam do konca meseca uspelo dogovoriti, pogoji za reševanje Istrabenza mimo sodnih postopkov pa so reprogram posojil, zamenjava vodstva Istrabenza, dodatna zavarovanja bank na podjetjih, ki so v lasti holdinga, organizirana prodaja posameznih naložb Istrabenza in to, da bi vse banke ostale upnice v koncernu. O tem bodo po trditvah naših virov na današnjem sestanku govorili predstavniki vseh bank upnic, vodstva Istrabenza in večjih lastnikov. Nekateri med njimi so še vedno optimisti, da utegnejo doseči dogovor.
Po Dnevnikovih informacijah nekatere banke že pripravljajo postopke za sprožitev stečaja, vendar Veselinovič ob tem opozarja, da uprava lahko dokaže, da bi bili upniki bolje poplačani, če bi se izpeljala prisilna poravnava. "Mislim celo, da v tem trenutku prisilna poravnana ne bi bila tako slaba rešitev za Istrabenz, saj bi omogočila del konverzije posojil v premoženje in večji nadzor vseh postopkov. Seveda bi banke iztržile največ, če bi se jim uspelo dogovoriti za skupni nastop; po nekaterih izračunih bi lahko bile celo v celoti poplačane."
V primeru prisilne poravnave bi lahko dobile tudi pomemben delež v lastništvu Istrabenza, vendar je predsednik uprave NLB poudaril, da upravljanje podjetij ni njihova osnovna dejavnost, zato je to zanje zadnja možnost, poleg tega pa lastništvo bank v podjetjih omejuje tudi zakon o bankah.
Na vse pogostejše pozive k razrešitvi predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja, o kateri bo nadzorni svet razpravljal na jutrišnji seji, se je včeraj odzval tudi član nadzornega sveta Istrabenza in Bavčarjev dolgoletni osebni prijatelj Bojan Korsika: "Po mojem mnenju bi bilo najbolje, da Igor Bavčar še nekaj časa ostane predsednik uprave, uprava pa se dopolni. Sčasoma, ko bi se zadeva obrnila v takšno ali drugačno smer, pa bi imenovali novo vodstvo družbe. Žal nam slovenska politika z ničimer ne pomaga. Njene nasvete razumem v smeri, da je treba Istrabenz pokopati. Vendar z razrešitvijo predsednika uprave ne bomo rešili težav. Sam se ne izogibam nikakršni odgovornosti, vsi bomo odgovarjali za svoje ravnanje."
Odločitev Petrola kot največjega lastnika, da javno pozove nadzorni svet Istrabenza k razrešitvi predsednika uprave, je ocenil kot nenavaden način komuniciranja: "Lastnik lahko zamenja nadzorni svet in upravo, ne pa, da pošilja ultimativne dopise. Sočasno pa predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski ne predlaga naslednika predsednika uprave. Tisti trenutek, ko bi nadzorni svet odstavil predsednika uprave, bi prevzel nase vso odgovornost. Če bi imenovali napačnega človek, ki bi v nekaj tednih stvar zapeljal v napačno smer, bi morali spet iskati novo vodstvo... Lahko si predstavljata, kakšen položaj bi nastal."
"Če gledamo nazaj, ni težko reči, da bi lahko naredili več. Tisto, kar smo dobili na mizo, smo skrbno obravnavali, postavljali vprašanja, dajali strateške usmeritve. Nismo pa mogli predvideti tistega, kar se je kasneje zgodilo." Sicer pa se Korsiki zaradi pet tisoč ljudi, ki so zaposleni v Istrabenzovem sistemu, zdi najpomembneje, da bi hudo krizo, v kateri se je znašla družba, reševali na stabilen način, ne stihijsko. Po njegovi oceni bi bila najboljša rešitev prisilna poravnava.
Član nadzornega sveta Damjan Mihevc nam je povedal, da še ne ve, kako bo glasoval na jutrišnji seji, da pa je vse odvisno od tega, kakšen dogovor z bankami bo predstavil Igor Bavčar. Novi prvi mož nadzornega sveta Tomaž Toplak, nekdanji predsednik uprave Kada, se na telefonske klice ne odziva.
vesna.vukovic@dnevnik.si
