Premier je namreč svojega prometnega ministra včeraj pozval, »naj preuči vse pravne poti, da se opravi javni razpis za generalnega direktorja«. In to ni prvi primer, ko sta premier in prometni minister skušala lokomotivo peljati vsak po svojem tiru. Zataknilo se je že, ko je minister skušal nadzornike imenovati mimo kadrovsko-akreditacijskega sveta (KAS). Minister Vlačič je na tokratni poziv svojega šefa delno že odgovoril – nadzorniki se za javni razpis niso odločili zaradi »hudih pritiskov in poskusov diskvalifikacije«. Vlačič pa je ocenil, da je predsednik nadzornikov SŽ Andrej Godec po številnih opravljenih razgovorih izbral dobrega kandidata, končno besedo pa bo imela vlada. Če bi minister Vlačič prebral zakonodajo, bi sicer ugotovil, da imenovanje generalnega direktorja SŽ že nekaj let ni več v rokah vlade, temveč o tem odločajo nadzorniki.
»Nova« paradigma kadrovanja aktualne vlade je zašla v hude težave, še globlje od reka leva roka ne ve, kaj dela desna. Kako si sicer razlagati dejstvo, da nas vlada najprej prepričuje, da je KAS oziroma množico njih, saj rastejo kot gobe po dežju, ustanovila, da bi družbe v državni lasti poslej nadzirali avtonomni in strokovni nadzorniki, če na drugi strani taisti nadzorniki imenovanja opravijo povsem netransparentno. Nekateri so očitno sedeli na ušesih, ko je premier predstavljal temelje nove kadrovske paradigme. Če je seveda sploh mislil resno.
A kadrovska shizofrenija v vladi niti ni največji problem, pa čeprav nam je glavni tajnik SD Uroš Jauševec le nekaj ur pred izjavo premierja Pahorja zatrdi, da ima minister Vlačič popolno podporo stranke in da s postopkom Tasičevega imenovanja ni prav nič narobe, saj je nadzorni svet povsem avtonomen pri svojem odločanju. Ključne težave zaradi postopka Tasičevega imenovanja bodo šele izbruhnile, botroval pa jim bo prav zapravljeni politični kapital.
Tasič, ne glede na to, koliko ima menedžerskega znanja in spretnosti pri pogajanjih s sindikati, brez trdne politične zaslombe pri vladajoči koaliciji na SŽ ne bo, po domače povedano, naredil reda. Če ima minister Vlačič resen namen sanirati železnice, mora računati na vsesplošno železničarsko stavko in posledično vsaj začasno večmilijonsko škodo. In ne le na grožnje z diskreditacijo in preintenzivno lobiranje nekaterih posameznikov, ki že računajo, da bodo pristavili lonček, ko se bo začel uresničevati devet milijard evrov težak investicijski načrt posodobitve SŽ.
V ozadju kadrovske farse pa se je začela odvijati še ena za SŽ in vso Slovenijo pomembna zgodba. Pahorjeva vlada je obudila idejo prejšnje vlade Janeza Janše o povezovanju SŽ in Deutsche Bahn, minister Vlačič pa se bo v kratkem sestal s svojim ruskim kolegom, pogovor pa se zna vrteti tudi okoli sodelovanja SŽ in ruskih železnic.
Če Pahorjeva vlada ni sposobna brez prepirov znotraj koalicije in celo znotraj same stranke SD izpeljati imenovanja generalnega direktorja SŽ, kako naj potem v korist SŽ in vseh nas odloča o morebitnem strateškem povezovanju SŽ s kakšnim tujim operaterjem. In kaj je lepše darilo železničarskim sindikatom kot sprta koalicija?
