"Ob mednarodnem dnevu žensk si želim, da bi gledali naprej in se ne bi obremenjevali s spomini, ki so ženske ter naša obdobja zaznamovali in trpinčili. Ženske naj imajo veder in samozavesten občutek, ki ga lahko nosi vsaka ženska," je izpostavila Drolčeva. Dodala je, naj si "samo predstavljamo, kaj ženska vse zmore in naredi - četudi samo za dom, otroke in svojo družino".

Prešernova nagrajenka in igralka sicer pravi, da težko presodi, ali so ženske v Sloveniji v enakopravnem položaju z moškimi, ker "nikoli ni bila v takem odnosu, da bi se čutila zapostavljeno". Tudi v svojem poklicu tega ni nikoli spoznala, je dejala. Če pa so ženske manj plačane kot moški in če so lahko zapostavljene, je to po njenih besedah sramota za tiste, ki to počnejo in dovolijo.

Nataša Pirc Musar: Vsaj v politiki bi moralo biti več žensk

Po mnenju informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar je mednarodni dan žensk dan, ko naj se "moški zamislijo, kakšno vlogo imajo ženske v slovenskem političnem in medijskem prostoru". "Še vedno trdim, da bi moralo biti vsaj v politiki več žensk - ženske so kot jing in jang - ta pola, ki v slovenski politiki nista povsem enakovredna, je treba uravnovesiti," je dejala.

Po njenih besedah ženske v Sloveniji še niso v popolnoma enakopravnem ekonomskem položaju, vendar "smo si za to mnogokrat same krive, ker smo premalo ambiciozne". "Tudi pri ambicijah je treba pokazati enakovrednost. Tu pa nas moški zagotovo prekašajo in pobirajo službe, ki so boljše plačane. To ni prav," ocenjuje Pirc Musar.

Mednarodnemu dnevu žena, pravi, ne daje globljega pomena. Je pa po njenih besedah prav, da ohranjamo "en dan v letu, ko se ženskam nameni malo več pozornosti in so na ta dan nekoliko bolj enakopravne kot sicer".

Začetki v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem

Dan žena so začeli praznovati leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Takrat so ga praznovali še 19. marca, od leta 1917 pa se praznuje 8. marca. Prve večje demonstracije za pravice žensk so leta 1908 v ZDA organizirale socialistke. Pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, pa je na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910 dala feministka in socialistka Klara Zetkin v Koebenhavnu.

Zahteve, ki so jih ženske v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja postavljale na množičnih zborovanjih pretežno v zahodnem svetu, so bile pravica do dela, enako plačilo za enako delo, enake možnosti za delo in izobrazbo, svobodna vzgoja otrok in možnost otroškega varstva, brezplačna, varna kontracepcija ter legalna in varna možnost abortusa.

Leto 1975 je bilo mednarodno leto žensk, takrat pa so tudi Združeni narodi 8. marec proglasili za mednarodni dan žensk.

Prvo žensko društvo so na Slovenskem ustanovili leta 1898

Tudi na Slovenskem so potekala prizadevanja za enakopravnost žensk. Leta 1897 je začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje.

Podobno kot drugje pa je tudi v habsburški monarhiji obstajalo gibanje za žensko volilno pravico. Leta 1910 so ženske marsikje, tudi v Ljubljani, dobile volilno pravico z osebnim glasovanjem. V obdobju med obema vojnama jim tega na Slovenskem ni uspelo obdržati. V Jugoslaviji, katere del je bila tedaj tudi Slovenija, so ženske splošno volilno pravico dobile leta 1945.

Leta 1974 je bilo v ustavo SFRJ zapisano določilo, da se vsaka ženska lahko svobodno odloča o rojstvu otrok. Tri leta kasneje je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti tudi iz drugih, ne le zdravstvenih razlogov.