Gre za t.i. hibridni zakon, v katerem je matični odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje združil vladni predlog o začasnem znižanju plač funkcionarjev izvršne in sodne veje oblasti ter poslanski zakon o začasni uvrstitvi določenih funkcij zakonodajne oblasti v plačne razrede.

Kot je pojasnila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, je vlada sprejela varčevalne ukrepe na področju plač v javnem sektorju, da bi zagotovila stabilnost javnih financ. Gre za celoto ukrepov, s katerimi bodo dosegli znižanje rasti plač z 9,9 na 7,1 odstotka, kar predstavlja 0,3 odstotka BDP. Varčevalni ukrepi so po njenih besedah v veliki meri predmet socialnega dialoga, za funkcionarske plače pa je bilo treba pripraviti poseben zakon.

En plačni razred nižje

S tem zakonom se bodo 1690 aktualnim in 55 nekdanjim funkcionarjem plače znižale za štiri odstotke oziroma en plačni razred, kar pomeni za 2,8 milijona javnofinančnih odhodkov. Po besedah ministrice ne gre zgolj za simbolno gesto, pač pa za enega izmed ukrepov, ki pomenijo pomembno zmanjšanje javnofinančnih odhodkov. Ob tem poudarja, da gre za začasen ukrep, ne pa za spreminjanje razmerij med posameznimi funkcionarji različnih vej oblasti.

Prvopodpisani pod poslanski zakon Bojan Kontič (SD) je pojasnil, da so predlog za znižanje poslanskih plač vložile vse poslanske skupine z izjemno SNS. Čeprav je vlada napovedala znižanje funkcionarskih plač, so si poslanci želeli plače znižati sami, je pojasnil. Ker pa oba predloga zasledujeta skupni cilj, so pristali na združitev obeh postopkov, je pojasnil.

Pri znižanju plač gre sicer za samoomejevalni ukrep, ki ni več samo simbolična gesta, "ampak pomemben ukrep, težak 2,8 milijona evrov", je še poudaril Kontič.

Zakon so podprli tudi v SDS. Vinko Gorenak je ob tem opozoril, da "kakor koli obračajo znesek, bodo s poslanskimi plačami prihranili 130.000 evrov". Pri znižanju plač gre po njegovih besedah za vodenje z zgledom, medtem ko v SDS pogrešajo "pravo vodenje" oz. prave ukrepe za blažitev posledic krize.

Po mnenju Cvete Zalokar Oražem (Zares) je prav, da tudi funkcionarji nosijo svoj del bremena in dajo prispevek v celotnem svežnju ukrepov. Znižanje plač vidi kot zgled, ki je morda vsaj malo prispeval k temu, da je vlada dosegla dogovor o plačah v javnem sektorju. Celoten sveženj ukrepov po njenih besedah "ni več tako majhen in je velik prispevek k stabilnosti javnih financ".

Tudi v DeSUS so predlog podprli, saj gre za enega od varčevalnih ukrepov za znižanje javne porabe, je pojasnil Anton Urh. Opozoril pa je, da bi zaradi načela delitve oblasti plače poslancev morali urejati v posebnem zakonu.

Predlogu so nasprotovali le poslanci SNS. Po besedah Srečka Prijatelja gre za zakon, ki je zgolj všečne narave in ki mu manjka načelnosti. Opozoril je, da imajo direktorji javnih zavodov višje plače kot ministri in celo predsednik vlade, zato bi morali plače najprej znižati njim.

Poslanci SLS so predlog podprli, čeprav se jim ta pot varčevanja ne zdi učinkovita in prava, kot je dejal Gvido Kres. Po njegovem mnenju bi bila naprej potrebni prenova zakona o javnih uslužbencih, ukinitev nepotrebnih birokratskih postopkov in odprava plačnih nesorazmerij, nato pa šele varčevalni ukrepi.

V LDS pa po besedah Boruta Sajovica zakon podpirajo, "ker želijo deliti usodo vseh, ki so ta trenutek v težkem nezavidljivem položaju v Sloveniji". Izpostavil je, da je ukrep začasne narave, "dolgoročno, v boljših stabilnejših pogojih, pa si ta država zasluži dobro, mogoče celo najbolje plačan, najboljši in kvaliteten kader v javnem sektorju".