Ob tem opozarjajo, da je k temu zavezana na podlagi zakona o lokalni samoupravi. Kot navajajo, so bile županske plače pred uveljavitvijo novega plačnega sistema zelo "podhranjene" in posledično še danes niso odpravljena plačna nesorazmerja na tem področju. Medtem pa imajo direktorji javnih zavodov in podjetij v lasti občin v večini višje plače od županov.
ZOS v današnjem sporočilu za javnost še navaja, da se že dlje časa trudijo, da bi se srečali s predsednikom vlade in ga seznanili s problematiko na področju lokalne samouprave, a so bili pri tem neuspešni. Premieru so posredovali tudi pobudo za ustanovitev posebnega sveta, v katerem bi bili župani iz obeh reprezentativnih združenj, vendar tudi na ta predlog niso prejeli odgovora.
"Od vlade pričakujemo spoštovanje veljavne zakonodaje, odzivnost na pobude reprezentativnih združenj občin in dialog, ki ga vlada ves čas obljublja," poudarjajo v ZOS.
O načinu sprejemanja varčevalnih ukrepov vlade menijo, da je neprimeren in gre za zgolj "populistične" ukrepe, ki ne bodo prinesli učinka. Po njihovem bi se morala vlada "zgledovati in sprejemati ukrepe, primerljive z ostalimi evropskimi državami". To pa, dodajajo, zniževanje plač v javnem sektorju zagotovo ni, takšni ukrepi bodo še dodatno zmanjšali porabo in izzvali nasprotne učinke od želenih.
V združenju so že večkrat predlagali, naj se prioritetni ukrepi države usmerijo v podporo manjših in srednjih projektov, ki se izvajajo na lokalni ravni in ki lahko prinesejo hitre učinke, razporejene po celotnem teritoriju države, so še zapisali v ZOS.
