Socialni partnerji so prepričani, da je pospešitev gradnje stanovanj eden možnih izhodov iz sedanje gospodarske krize. Aktivnejša stanovanjska gradnja ne bi oživila le gradbeništva, temveč bi po njihovi oceni imela pozitiven učinek tudi na številne povezane dejavnosti; od industrije gradbenih materialov in bele tehnike, lesne, kovinske in elektro industrije, prek prevozništva in trgovina, do finančnih, telekomunikacijskih in komunalnih storitev. Sindikati in delodajalci se strinjajo, da je možno stanovanjsko gradnjo pospešiti takoj, in poudarjajo, da bi lahko zanjo uporabili "materiale, storitve in delo, ki bi bili zgolj slovenskega izvora".

Gradnja 15.000 stanovanj je trenutno zaustavljena

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je povedal, da bi aktivnejša gradnja stanovanj pomagala ljudem pri rešitvi stanovanjskega vprašanja; zlasti mladim, ki ne izpolnjujejo kriterijev za pridobitev neprofitnih stanovanj, nakupa stanovanja pa si zaradi astronomskih cen ne morejo privoščiti.

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je opozoril, da je se je zaradi krize gradnja približno 15.000 stanovanj praktično zaustavila, zaradi česar je po oceni GZS prišlo do izpada od 700 do 800 milijonov evrov. Borut Gržinič, direktor Zbornice za gradbeništvo pri GZS, pa je dejal, da stanovanjska gradnja zaposluje okoli 15.000 delavcev (brez tistih, ki delajo pri zasebnikih), in da je nanjo vezanih še več kot 20.000 delavcev v drugih dejavnostih. Pri tem je poudaril, da ima stanovanjska gradnja med vsemi gradbenimi dejavnostmi največji učinek investicij na dohodek.

Za gradnjo stanovanj namenimo 10-krat manj od povprečja EU

Po mnenju GZS bi morali najprej pospešiti odkup že dovršenih stanovanj, in tistih, ki so v gradnji. Obenem bi bilo treba čim prej izvesti dolgoročne sistemske spremembe, med katerimi izpostavljajo predvsem preskok iz lastniških v najemna stanovanja. V ta namen bi morali prek javnih stanovanjskih skladov povečati fond neprofitnih najemnih in socialnih stanovanj, obenem pa vzpodbuditi vlaganja investicijskih in nepremičninskih skladov ter zasebnikov v nakupe stanovanja za tržno oddajanje.

Gržinič meni, da je treba pospešiti tudi gradnjo študentskih domov in domov za starejše, ter z obnovo povečati energetsko učinkovitost javnih stavb, kot so šole, vrtci, bolnišnice, upravne stavbe….V GZS pričakujejo, da bo država gradbeništvu stopila nasproti predvsem z večjimi spodbudami za investicije.

Oskar Komac, sekretar sindikata gradbenih dejavnosti, je ob tem dejal, da je v Sloveniji za stanovanjsko gradnjo letno namenjenih le 0,1 odstotka BDP, kar je 10-krat manj od evropskega povprečja. Čeprav si je vlada v koalicijskem sporazumu med cilji zastavila tudi pospešitev stanovanjske gradnje, Komac opozarja, da je treba načela čim prej operacionalizirati in jih "skozi zakonodajo spraviti v življenje".

Po njegovem mnenju bi bilo treba javno stanovanjske sklade dokapitalizirati, prav tako pa tudi uspešneje koristiti evropska sredstva.