Strpno in odgovorno

"Načelo, ki je bilo vodilo za reševanje vprašanja tako kopenske kot morske meje, je: takšna, kot so bila ozemeljska razmerja ob nastanku obeh držav, bi morala ostati do končne rešitve," je v Zagrebu dejal slovenski predsednik Türk. Rešitve je treba iskati z dvosmerno komunikacijo, je dejal Türk in pristavil: po potrebi tudi s pomočjo tretjega. "Odprta vprašanja je treba reševati potrpežljivo in odgovorno, po potrebi tudi s pomočjo tretjega," se je strinjal hrvaški predsednik Stipe Mesić. Sporazum Račan-Drnovšek iz leta 2001 je za predsednika Türka pomembna indikacija možnih pristopov k reševanju odprtih vprašanj. Sporazum je za njega relevanten, vprašanje pa je, kako naprej.

"Odnosi s Slovenijo so za Hrvaško ključnega pomena, gre za sosednjo državo, ki ima s Hrvaško skupno preteklost, pa tudi prihodnost. Odnosi med državama so posebno pomembni za stanje in stabilnost v regiji," je pojasnjeval Mesić, "oziroma za krepitev medsebojnega zaupanja. Na žalost trenutno vzdušje ni najboljše, saj se na obeh straneh nerešena vprašanja izkoriščajo v dnevnopolitične namene."

Da je to pereč problem, meni tudi predsednik Türk, ki poudarja, da je osnovni princip, ki bi moral voditi sodelovanje obeh držav v prihodnje, vzajemno spoštovanje. "Posebej bi poudaril potrebo po zaupanju med državama, to bi morali izboljšati!" je dejal Türk. Slovenski predsednik upa, da bo nova slovenska vlada razvila dobre, bogate odnose s hrvaško, ki bi prispevali k reševanju odprtih vprašanj.

Ne glede na to, da na Hrvaškem prevladuje mnenje, da so vse možnosti za bilateralno rešitev nerešenih vprašanj med državama izčrpane, je Türk menil, da je treba nadaljevati dvostranske pogovore, tudi če bi se odločili za pomoč tretjega.

Nič o francoski pobudi

"Konkretne diplomatske pobude so v pristojnosti nove slovenske vlade," pravi Türk. Enako pa je odgovoril tudi na vprašanje o francoski pobudi za rešitev mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, o kateri predsednika nista govorila. Obširno naj bi razpravljala o hrvaškem napredku pri približevanju Evropski uniji in njenem skorajšnjem članstvu v Natu, pri čemer je Türk poudaril, da je Slovenija zainteresirana za nadaljnji hrvaški napredek, Mesić pa je dejal, da se Zagreb lahko veliko nauči od Ljubljane.

Odločitev slovenske vlade, da ne bo uvedla vinjet za krajše časovno obdobje, Türk ni želel komentirati, dejal je, da je to zadeva med slovensko vlado in evropsko komisijo. Hrvaški predsednik pa predlaga, da bi se državi v prihodnje morali obveščati in posvetovati, preden sprejmeta odločitev, ki zadeva tudi državljane sosednje države.

Slovensko delegacijo sta sprejela tudi predsednik hrvaškega sabora Luka Bebić, na delovnem kosilu pa še predsednik vlade Ivo Sanader. Popoldne sta se v Slovenskem domu srečala s predstavniki Slovencev v Zagrebu.