Vse bolje pripravljena in zato vse bolj uporabna pri iskanju poti do višjih oblik učenja in poučevanja je tudi povratna informacija o dosežkih na eksternih preizkusih. NPZ bi zato morali tudi v prihodnje ohraniti svojo neselekcijsko naravo. Tako sta včeraj menila predsednik državne komisije za nacionalno preverjanje znanja dr. Janez Bečaj in generalna direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolstvo v MŠŠ Mojca Škrinjar.
Dosežki NPZ od šolskega leta 2005/2006 ne vplivajo več na šolske ocene. Njihov namen je zagotoviti povratno informacijo učencu in njegovim staršem ter učiteljem, šoli in državi. Starši lahko na šoli po opravljeni analizi izvedo, kako se je njihov šolar ali šolarka odrezal v primerjavi z drugimi, kje mu škriplje, ali je boljši pri faktografiji, ali pa mu gredo bolje od rok naloge, ki zahtevajo sklepanje in razumevanje. Na podlagi teh podatkov je zlasti za šestošolce mogoče bolje načrtovati delo v zadnjem triletju, skupaj z vključitvijo v diferencirane oblike pouka, devetošolcem pa je mogoče še bolj kompetentno svetovati pri izbiri srednje šole. Starši lahko na šoli zaprosijo tudi za informacijo o tem, kako se je "njihova" šola odrezala v primerjavi z državnim povprečjem. Vedeti pa je treba, dodaja dr. Bečaj, da smisel NPZ ni deliti šole na slabe in dobre. Takšne primerjave so nesmiselne tudi zato, ker dosežki niso odvisni zgolj od kakovosti dela na šoli. "V šoli, ki jo na primer obiskuje več romskih otrok ali več otrok s posebnimi potrebami, je pouk lahko celo kakovostnejši od šole, kjer se takih otrok branijo, in vendar na prvih šolah v povprečju zberejo manj točk," opozarja dr. Bečaj.
Šole in učitelji, ki od državnega izpitnega centra izvedo za vsak predmet in za vsako nalogo posebej, kako so se njihovi učenci odrezali v primerjavi z državnim povprečjem, pa lahko na podlagi analize dosežkov NPZ več pozornosti namenijo pomanjkljivemu znanju na določenem področju, težavam pri faktografiji ali pri povezovanju podatkov itn. K temu naj bi pripomogli vsakoletni posveti, ki so se jih letos prvič udeležili tudi učitelji s srednjih šol. Novo je tudi to, da ravnatelji ne bodo več nagrajevani za dosežke svoje šole, temveč za kakovost analize rezultatov h NPZ.
Stanislav Dražumerič z Zavoda RS za šolstvo je povedal, da na podlagi analiz dosežkov v NPZ posodabljajo učne načrte in izobražujejo učitelje, s pomočjo posebnih projektov pa bodo ugotavljali vzroke za slabše dosežke. Med drugim bodo raziskali, kako na rezultate NPZ vplivata socialno-ekonomski status učenca in pouk slovenščine.
