Vlada je namreč pred slabimi tremi tedni z javnim sklepom uradno priznala, da je Sova prisluškovala Sanaderju, v istem poročilu vladne skupine pa je tudi zapisano, da je Sova 21. člen zakona o Sovi (spremljanje mednarodnih sistemov zvez) uporabljala nezakonito. Dnevnik meni, da podatki, pridobljeni nezakonito, ne morejo biti tajni. Zato prisluhe Sanaderju zahteva v skladu z demokratičnimi standardi o nadzoru nad obveščevalnimi službami, človekovimi pravicami in pravico javnosti do obveščenosti.
Časopis Dnevnik je v ponedeljek od Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), kabineta predsednika vlade, vodje delovne skupine za oceno dela Sove in drugih, ki so imeli opraviti z informacijami Sove, zahteval dostop do zvočnih posnetkov Sovinih prisluhov hrvaškemu predsedniku vlade Ivu Sanaderju. Dnevnik zahteva tudi magnetograme teh posnetkov ter informacij, ki jih je Sova naredila na podlagi prisluškovanja Sanaderju.
Kot je znano, je 17. junija 2007 izbruhnila afera, ko je Dnevnik objavil neuradno, a zanesljivo informacijo, da je leta 2004 Sova prisluškovala hrvaškemu premierju Sanaderju, pri tem pa je ujela tudi njegove pogovore s takratnim vodjem slovenske opozicije Janezom Janšo. Takratni premier Anton Rop je 17. junija 2007 v neavtoriziranem pogovoru za TVS zatrdil, da sta se Sanader in Janša pred volitvami leta 2004 dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu, pri čemer je sam vrh hrvaške vlade organiziral mejne incidente, to pa naj bi potem vodja slovenske opozicije Janez Janša izkoriščal v predvolilnem boju, ko je takratni slovenski vladi očital, da ne zaščiti slovenskega morja.
Nenavadni sklepi vlade so priložnost
Parlamentarna komisija, ki je leto dni preiskovala, ali Ropove izjave držijo, jih na koncu s tistim, kar je našla v Sovi, ni uspela potrditi. Je pa zaslišala več nekdanjih funkcionarjev, ki so povedali, da so bili mejni incidenti v Piranskem zalivu leta 2004 organizirani, vendar niso povedali, kdo jih je organiziral.
Zadevo je (med drugim) preiskovala tudi vladna delovna skupina pod vodstvom Lovra Šturma, ki je svoje končno poročilo pripravila pred kratkim. Sklepi, ki jih je na tej osnovi sprejela vlada, so sicer nenavadni, saj uradno potrjujejo Sovino prisluškovanje Sanaderju, toda Dnevniku so ti sklepi ponudili možnost zahtevati dostop do zvočnih posnetkov prisluhov.
Sova je namreč Sanaderju prisluškovala skupaj z nemško obveščevalno službo BND na podlagi 21. člena zakona o Sovi, ki direktorju Sove omogoča, da z odredbo odobri "spremljanje mednarodnih sistemov zvez". Prisluškovalna tehnika je bila nameščena v stanovanjski zgradbi, imenovani Kozolec, ob ljubljanski Dunajski cesti v bližini sedeža slovenskega Telekoma. Sova in BND sta prestrezala informacijski tok na optičnem kablu, ki pod Ljubljano teče od juga proti severu Evrope. Prisluškovali so političnim vodstvom vseh držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije.
Nezakonitost ne sme biti tajna
Vladna delovna skupina pod vodstvom Šturma je ugotovila, da je Sova 21. člen zakona uporabljala v nasprotju z ustavo. Če to drži, pomeni, da so tudi dokumenti (zvočni posnetki, transkripti, informacije), ki so nastali med prisluškovanjem Sanaderju, posledica nezakonite oziroma protiustavne uporabe 21. člena zakona o Sovi. In ne samo to. Prisluškovanje Ivu Sanaderju je zdaj tudi uradno potrjeno, saj je to dejstvo zapisano v poročilu, ki ga je sprejela vlada.
Zaradi tega Dnevnik meni, da Sovini prisluhi Sanaderju in vsi dokumenti, ki so nastali na podlagi tega, ne morejo nositi oznake tajnosti, ker so bili ustvarjeni na podlagi nezakonite uporabe 21. člena zakona o Sovi, kot to ugotavlja vlada. Poleg tega niti samo prisluškovanje Sanaderju ni več tajni podatek, saj ga je potrdila vlada s svojim sklepom.
Dnevnik zato od vlade, Sove in drugih organov na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja zahteva dostop do teh dokumentov. Ko jih bomo prejeli, bomo z njimi seznanili javnost.
