Zakaj? Na to vprašanje po vsakem množičnem strelskem pohodu prihajajo različni odgovori. Po pokolu v noči na nedeljo v klubu v Orlandu na Floridi, ki je postal najhujši tovrstni v zgodovini Združenih držav Amerike, ni nič drugače. Nekateri govorijo o homofobiji, drugi o islamskih skrajnežih. Nekateri vidijo krivdo v prosti prodaji orožja, drugi trdijo, da bi bile posledice manj tragične, če bi bili oboroženi vsi obiskovalci nočnega kluba. Razprava je neizogibno segla tudi v najvišje kroge ameriške politike. Volilno leto je, zato je še toliko glasnejša.
IS: Bil je naš vojak Bela hiša: Ni dokazov
Policija trenutno preiskuje, ali je 29-letni prebivalec Floride Omar Mateen afganistanskih korenin deloval sam, ko je v noči s sobote na nedeljo v gejevskem nočnem klubu v Orlandu ubil 49 ljudi, 53 pa jih ranil. Preiskava je doslej pokazala, da je v letih 2011 in 2012 dvakrat potoval v Savdsko Arabijo. Samooklicana Islamska država se je oglasila hitro in po poročanju njene tiskovne agencije Amak prevzela odgovornost. Mateen je bil eden njihovih vojakov, trdi. Ameriški predsednik Barack Obama pravi nasprotno – da ni nobenih dokazov, da je njegovo delovanje kdor koli usmerjal, čeprav je Mateen tik pred napadom res izrekel zvestobo Islamski državi. »To je primer domačega terorizma, ki nam vsem že dolgo povzroča zaskrbljenost,« je rekel Obama.
Z več koncev so v ameriške medije prišli podatki o Mateenovem nasilnem vedenju. Njegova nekdanja soproga, ki je bila z njim poročena štiri mesece, je dejala, da je bil duševno nestabilen in bolan ter da jo je pretepal za vsako malenkost – že če ni oprala perila. Dejala je, da jo je iz jarma rešila njena družina, ki jo je iztrgala iz njegovih rok in jo odpeljala, ne da bi vzela iz hiše eno svojo stvar. To je bilo pred sedmimi, osmimi leti. Odtlej ga ni videla.
Imam mošeje, kamor je od mladih nog hodil Mateen, je dejal, da je bil kot najstnik zelo vihrav, nato pa se je spremenil in postal zadržan. Po podatkih FBI je isto mošejo občasno obiskoval tudi moški, ki se je kot pripadnik skupine Al Nusra razstrelil v Siriji. Imam trdi, da so vse pridige v mošeji strpne. Je pa imel marca pri Orlandu pridigo šejk Farok Sekalešfar, ki je pozival k ubijanju homoseksualcev. Ni jasno, ali je bil Mateen tam, vendar njegov oče pravi, da ga je zelo razburilo, ko je nekoč na cesti videl poljubljanje dveh moških.
Besede, ki jih Obama noče izgovoriti
Dogodek je neizogibno postal predmet politične, še posebno predvolilne razprave. Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je spomnil, da je sam pozval k prepovedi vstopa muslimanov v ZDA, muslimansko skupnost pa napadel, ker da policiji ne prijavlja oseb, kot je Mateen. Trump predlaga okrepljeno vojaško posredovanje in trdi, da takšnega pokola ne bi bilo, če bi vsi obiskovalci kluba imeli orožje, kar je dodatni poziv k oboroževanju. Obami pa Trump očita, da noče izgovoriti besed »radikalni islam«. Slednji se temu res vztrajno izogiba. Pravi namreč, da bi tako dal legitimnost skrajnežem, ki zlorabljajo islam. Ko so o tem vprašali Clintonovo, je dejala, da bo besedi uporabljala. Ankete, opravljene še pred streljanjem, sicer kažejo, da ima negativno mnenje o islamu šest od desetih Američanov.
Cinična zahvala orožarski zvezi
Američani po ocenah nekaterih političnih analitikov morda postajajo nevarno otopeli ob vse pogostejših množičnih streljanjih (kot bi jih primerjali z orkani, ki pridejo in gredo v še sprejemljivih časovnih intervalih, pravi Glenn Thrush s politico.com). Vseeno vsak tak dogodek dvigne na noge tako zagovornike kot nasprotnike obstoječe interpretacije drugega amandmaja ameriške ustave, po katerem imajo Američani pravico do posesti orožja, vključno z jurišnimi puškami. Nacionalna orožarska zveza (NRA) se do sinoči ni oglasila, newyorški liberalnejši lahkotni dnevnik Daily News pa se ji je na naslovnici cinično zahvalil: »Hvala, NRA, zaradi tvojega neprestanega nasprotovanja prepovedi uporabe jurišnih pušk lahko teroristi, kot je ta norec, zakonito kupijo morilski stroj in zagrešijo najhujši strelski pohod v ameriški zgodovini.«
