V Ukrajini je 21. novembra 2004 potekal drugi krog predsedniških volitev, na katerih je zmago slavil takratni proruski premier Viktor Janukovič. Opozicija in volivci se z odločitvijo volilne komisije, da je zmagovalec volitev Janukovič, niso strinjali. Odeti v barvo opozicije, oranžno, in upajoč na boljšo prihodnost so se dan kasneje odpravili na ulice in zahtevali ponovitev volitev.

Vrhovno sodišče je ugodilo njihovi zahtevi. Na ponovljenem drugem krogu 26. decembra 2004 je slavil opozicijski voditelj Viktor Juščenko, ki je januarja 2005 zaprisegel kot novi predsednik, vodenje vlade pa je prevzela njegova zaveznica v času revolucije Julija Timošenko.

Upanje, da bosta Juščenko in Timošenkova Ukrajino popeljala v lepšo in boljšo prihodnost, je bilo žal kratkotrajno, podobna usoda pa je doletela tudi njuno zavezništvo. T. i. oranžni tabor se je namreč le nekaj mesecev po revoluciji razdelil, volivci so po revoluciji trikrat volili nov parlament, državo pa je v tem času vodilo pet različnih vlad.

Upanje na boljše časa je po oranžni revoluciji dodatno razblinila še svetovna gospodarska kriza, ki je državo močno prizadela. Državi, ki ji je grozil celo državni bankrot, je novembra lani s kreditom na pomoč priskočil Mednarodni denarni sklad (IMF).

Kot je ob tem pojasnila vodila ukrajinska sociologinja Irina Bekeškina, se je upanje ljudi, da državo po revoluciji čakajo boljši časi, razblinilo. "Niso le izropali države in uničili industrije, ukradli so naše sanje," pa je pojasnil 60-letni Viktor Stojan, ki je pred petimi leti sodeloval v oranžni revoluciji, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Državo januarja čaka nov preizkus, in sicer predsedniške volitve, na katerih se bodo za glasove razočaranih volivcev potegovali vsi trije glavni akterji oranžne revolucije - Juščenko, Janukovič in Timošenkova. Zmaga se glede na raziskave javnega mnenja obeta Janukoviču, ki po poročanju medijev s Timošenkovo že kuje načrte o sodelovanju po volitvah. Janukovič naj bi vodil državo, Timošenkova pa novo vlado.

Januarske volitve sicer visijo v zraku, za kar je poskrbela nova gripa, ki se je v državi v minulih tednih močno razširila. Oblasti zato razmišljajo, da bi volitve preložile na maj, to pa bi lahko politično krizo v državi še dodatno poglobilo.